Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Dobro jutro

Ritem žar ptice

Ko ujamem ritem, vročina nenadoma postane melodija.
Kitara. FOTO: Ilona Mrgole
Kitara. FOTO: Ilona Mrgole
23. 7. 2024 | 05:00
2:43

Rumba-dumba-dumba, rumba-dumba-dumba, rumba-dumba-dumba, rumba-dumba-da. In znova. Dajmo še enkrat. Nato pa rum-dum-dum-dum-dumba, rum-dum-dum-dum-dumba v enajstosminskem ritmu, v katerem Vlatko Stefanovski začenja svoje Kalajdžisko oro.

Mislila sem, da bo prevroče za to, da bi bila ves večer prežeta s tem ritmom, vendar mi je njegov koncert, ki ga je prejšnji teden imel v Kastavu, razkril nekaj, kar sem verjetno do takrat čutila, a tega nisem bila sposobna izgovoriti: enajstosminski takt je ritem sonca.

Zbudi se ob zori, popij kozarec vode, pobegni v gozd, teci, dokler se sonce ne prebije skozi drevesne veje, vrni se domov, popij kozarec vode, odidi k morju, plavaj, dokler ne občutiš, da ti srce mirno utripa, plitvo dihaj, da te ne premaga vročina, globoko dihaj, ko pade noč … rumba-dumba-dumba, rumba-dumba-da.

To poletje mi je bolj kot katerokoli do zdaj pomagalo ujeti ritem in mu dosledno slediti od jutra do večera, ponoči in v vročini dneva. V sebi slišim Stefanovskega in njegovo kitaro, moj utrip postane Kalajdžijsko oro, pospešeno, a stanovitno, pregreto, a povsem melodično. Vsak dan občutim toploto v možganih, očeh, mišicah in nogah, hkrati pa konice prstov udarjajo po gostem zraku v edinstvenem ritmu, ki vabi roke, telo, noge … Dajmo, zaplešimo, da boš videla, kako se svet vrti v enajstih osminkah.

Ko ujamem ritem, vročina nenadoma postane melodija, ki po svoje spominja na makedonskega Stravinskega, ki proti nebu pušča žar ptice in spremlja note, v katere se te spreminjajo, nato pa zaplešem rumba-dumba-dumba, popijem kozarec vode in začutim, kako sonce pripeka v ritmu. Rumba-dumba-da. Škržati spremljajo vsak moj gib, z glasnim oglašanjem spominjajo na džezovski orkester, ki misli, da igra klavirsko suito Béle Bartóka, in poletje je v polnem zamahu. Rumba-dumba-dumba, ne prižgi klime, pusti, naj greje, dihaj plitvo, pleši, vdihni in videl boš – prav to je tako čudovito. Kmalu bo vse drugače, morali bomo spremeniti melodijo in vsem nam bo žal, da je sonce prenehalo vriskati v ritmu žar ptice.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine