Preproste stvari

Poišči danes v vsakem človeku, ki ga srečaš, nekaj lepega. To je lahko preprosta podrobnost. Ni pomembno, kaj ... Zdaj pa opazuj samega sebe, kako se pri tem počutiš. In kako se odzivajo na to vpleteni ljudje. To, kar izžarevaš, se ti prej ali slej povrne! Zapis Franza X. Bühlerja v knjigi Misli iz srca da misliti v zgodnjem poletnem jutru. Pa še petek je. Zame eden od lepših dni v tednu. Grem torej srečevat, iskat …

Dobro jutro, v en glas dobrovoljno pozdravita skoraj stoletna soseda, gospa Berta Jereb in njena skrbnica Mojca. Zdravnico profesorico, pionirko otroške onkologije in ustanoviteljico fundacije Mali vitez, ustanove za pomoč mladim, ozdravljenim od raka, ki je bila obenem prva radioterapevtka pri nas, simpatična Mojca vsak dan potrpežljivo – gospa Berta namreč hodi s pomočjo hojice – spremlja na sprehodih po naši soseščini. Kakšna neverjetna sinergija dveh, ki sploh nista v sorodu. Srečanje, ki ob pomisli na minevanje vlije upanje.

V najljubši slaščičarni mi da šef Tilen spet in znova nekaj sladkega »za povrhu« v papirnat škrnicelj in kljub jutranji kofetarski gneči nikdar ne skopari s pozornim vprašanjem po mojem zdravju. Večno mladosten Tilen ima res šlif, ki ga premorejo redki. Obenem je sin legendarnega baletnika Janeza Mejača, prejemnika Prešernove nagrade za življenjsko delo za obsežen plesni opus ter umetniške izrazne globine, s katerimi je zaznamoval našo baletno umetnost. Ne bom pozabila, kako prijazno nas je gospod pred leti presenetil in nam v službo ob božiču dostavil veliko škatlo sladkih minjonov. Ob prijetni reminiscenci si za okus privoščim Esterhazyjevega. Mmm …

In spet se zavem, kako lepo je pravzaprav nekatere poznati, se srečevati, poklepetati. Z različnimi generacijami. Preprosto naredijo dan.