Preproste podrobnosti

Poišči danes v vsakem človeku, ki ga srečaš, nekaj lepega. Ni pomembno kaj. To je lahko samo preprosta podrobnost. Obenem pa opazuj samega sebe, kako se pri tem počutiš. In kako se odzivajo na to vpleteni ljudje? »To, kar izžarevaš, se ti prej ali slej povrne,« je v svoji knjižni uspešnici Misli iz srca nazoren Franz X. Bühler. Osredotočimo se torej na iskanje enostavnih subtilnosti. Z reduciranimi dialogi. Spontano, seveda.

Moj vsakdan se običajno začne s prebiranjem časopisa. Tiskanega Dela, začenši z zadnjo stranjo, s kolumno Dobro jutro, ki jo krasi sonce. Utrinki iz življenja različnih novinarskih avtorjev, strnjeni v tisoč osemsto znakov s presledki, so neizmišljene zgodbe. S preprostimi podrobnostmi, ki se marsikoga dotaknejo. Spodbujajo. Dajo misliti. Ganejo. Opogumijo. Naredijo dan. Tisti z manj globine, denimo »razsajalci« na družbenem omrežju x, jih radi tudi »pošimfajo«. V njih se najverjetneje – v svoji ekstatični plitvini z limitom pri dvesto osemdesetih znakih s presledki – nekako ne morejo (z)najti. Vseeno. Nazaj k detajlom. Ta lepim. V črki x, ki označuje njihovo vsestransko priložnost za mikroblogno storitev, jaz namreč prepoznam predvsem oznako za ljubezen. In še kako zelo verjamem vanjo.

Sobotno pozno popoldne je. Sončno ožarjeno. Taščice veselo prepevajo v skoraj pomladnem parku. Po naključju srečam našega župana Zorana Jankovića s soprogo, vnukinjo ter njihovo novo družinsko članico, ljubko psičko. Izvem, da ji je ime, kot je bilo moji najljubši noni. Polepšali so mi dan. S prijaznimi ljudmi in kužki je res vselej preprosto lahko – nekaj lepega.