Morski pes v jezeru

Človeku se naježi koža, če si v tem tropskem brezdelju privošči sprehod med komentarji FB Akademije. Poškilim, kako je kaj na morju, in ne morem verjeti, kaj vse tam kuhljajo v gosti sluzi: »Poslušajte Elona Muska, Billa Gatesa, Merklovo in druge perverzneže, kako hvalijo sodobno tehnologijo. Delate isto napako kot med covidom ... Novinarji lažejo, samo zato, da žabarji ne hodijo na morje in imamo lepo mir ... Če bi kava stala 1 evro, kot se spodobi, bi bilo tudi morje čisto! ...

Naslednjih 14 dni je ključnih, samo da je kopanje v tem dreku 'varno' in 'učinkovito' ... Sluz je ostanek chemtrailsov ... To so uvožene fenikalije. Ali pa krave preveč prdajo ... Ne vi meni: neka kemijska reakcija in neka slanost! Prihodnji teden pridem v Izolo, prosim, da mi očistite morje, kot se spodobi ... Folk misli, da je morje umazano, ker je naše, in ne zato, ker kroži ... Lahko je pivo na Braču po 10 evrov, samo da ni šmrklja v morju ...«

Rajska oaza brez turistov, s tišino in v njem ne manjka morsko pasje avanture. FOTO: Boris Šuligoj

Argumenti FB-akademikov so me prepričali, zato sem odrinil v drugo smer in odkril skrbno varovano skrivnost – rajsko oazo s prelepimi hladnimi in blagimi kolesarskimi stezami, s slikovitimi gozdovi, prijaznimi domačini, s poceni pivom, s prijazno kočo na hribu, v kateri sva z boljšo polovico in eno čarovnico edina gosta. Privoščiva si še veslanje na jezeru. Od tišine in ne-turistov, z mladimi štorkljami v gnezdu sredi vasi, se zvrti. Zato seveda (kot vsak pravi gobar) nikomur ne izdam kraja.

Zaveslava še s čolničkom po mirnem jezercu. Sredi vode postanem, si odvijem štručko z mortadelo in sirom. Odprem usta ... V tistem pa, joj, iz jezera se kot blisk prikaže glava morskega psa, zgrabi dišeči kruhek in izgine v jezerski plitvini. Adijo sendvič. Pasja mrcina se pojavi samo zato, da jezerce ne bi bilo manj avanturistično od morja. In zdaj sem v dilemi: naj se vrnem med chemtrailse, smrkavo stroko in pokvarjene novinarje ali tvegam veslanje po rajskem jezeru z morskimi psi.