Pasja politika

Novice o ZDA so v zadnjem času polne običajnih norosti, ki lahko zadevajo katerokoli državo: draginja, politični prepiri, robantenje čez vlado in državo, sporni načini življenja. Kje drugje kot v Kaliforniji pa majhno mesto kaže, da so mogoče tudi tradicionalne ameriške norosti. Župan Idyll­wilda ne govori, ampak laja, običajno z veliko kosmato glavo radovedno gleda v svet ali v svojo prav tako kosmato namestnico. Župan Max, s polnim imenom Maximus ­Mighty-Dog Mueller III., je tako kot sestra Meadow zlati prinašalec.

»Divja idila« iz gorovja San Jacinto se tudi sicer razlikuje od številnih drugih ameriških mest. Nima niti enega semaforja in niti ene kavarne Starbucks, prav tako ne smučišč kot druga v bližini. »Radi smo majhni, radi smo drugačni,« je kalifornijskim novinarjem povedal tridesetletni prostovoljec območnega zgodovinskega društva. Štiri tisoč prebivalcev si ne želi, da bi pasjega župana zamenjali s človeškim. Je že tretji po vrsti, ki maha z repom, pri vladanju pa mu pomagata lastnika Phyllis Mueller in njen mož Glen Warren.

Če hočejo kaj urediti ali organizirati, imenujejo skupino, sta povedala. »Župan je zunaj med ljudmi vsak dan in tudi ob koncih tedna. Delamo samo prijazne in do ljudi ljubeče stvari, in to ves dan.« Volivci iz Idyllwilda ter bližnjih mest Fern Valley, Pine Cove in Mountain Center so morali na volitvah darovati najmanj dolar, in ko je Max premagal trinajst drugih psov in dve mački, je zbral 31.000 dolarjev. Lastnika poudarjata, da so bile volitve nepolitične – kakšno olajšanje sredi sedanjih ameriških političnih orkanov! »Ko postaneš ameriški predsednik, te polovica državljanov že prvi dan sovraži, to ne more biti zabavno.«

Župan Max ne obiskuje le svojih podanikov, ampak tudi v šolah, domovih za upokojence in drugod veselo spominja, da se je v življenju sem ter tja dobro ustaviti in poduhati vrtnice. V pasjem primeru kaj drugega, a to ne spremeni bistva.