Nikoli uresničena želja

Ko se je davčni svetovalec Rok Snežič pojavil pred sodiščem v majici s podobo Martina Krpana, ki muslimanu s sekiro odbije glavo, in pri tem zatrjeval, da mu želi biti zgolj podoben – Krpanu, seveda –, sem se spomnila davne prigode, s katero je povezana velika neuresničena želja. Sicer z današnje perspektive dokaj prismojena, a vendar s »travmo« nikoli uresničene.

Na začetku novega tisočletja smo kolegi sedeli na kavici. Odhajali­ smo na dopust. Vsak na svoj konec »lepe naše« sosede. Pa je kolegica povabila kolego, če bo z družino letoval kje blizu njihovega kampa, naj se vendar kaj oglasijo. Nisem hotela zaostajati za njenim gostoljubjem, pa sem se obrnila k mlajšemu kolegu, rekoč: »Vi pa se tudi lahko z barko pripeljete do naše plaže.« Pa me je pogledal, potrepljal po rami in rekel: »Veš, jaz bi te pa raje kar v lepem spominu ohranil …«

Obiska kolegov ni dočakala ­nobena od naju ...

Sredi dopusta smo se z družino sprehajali po najljubši poreški ulici, na kateri so ulični umetniki, obrtniki in številne trgovinice. V eni od njih sem zagledala črno majico z napisom FBI in na hrbtni strani pojasnilo: F kot famous, B kot beautiful, I kot intelligent. Prešinilo me je: Majica z napisom slavna – lepa – inteligentna »v enem kosu«, to bo moje sladko maščevanje kolegu. Na prvi podopustniški kavici mu bom vskočila z FBI in me bo večno ohranil v najlepšem spominu! Pa še njegov izraz bom videla ob tem!

Žal so okoliščine nanesle, da majica nikoli ni pristala v moji omari. Ker menda človek sebe, beri: ženska, vselej vidi v nekoliko pamet­nejšem kontekstu, predvsem pa v lepši podobi, kot jo vidijo drugi, beri: mlajši kolegi … Če bi pravi čas vedela, kaj namerava za sojenje na mariborskem sodišču obleči Rok Snežič, bi mu prej zaželela dobro jutro – z uvidom …