
Neomejen dostop | že od 14,99€
Znani ljubljanski ponudnik bureka je dan pred prvo tekmo Lakersov proti Mavericksom po zloglasni prodaji Luke Dončića na družbenih omrežjih napovedal, da bo burek zastonj za vse, če bo Luka nekdanjemu klubu nasul več kot petdeset pik. Verjamem, da bi se Donketu – ali pa se mu je – kot ljubitelju balkanske kulture to zdela fina ideja.
Kolegica, zgodnja ptica, je tistega jutra objavila fotografijo prenosa in pripisala nekaj v smislu: stvari, ki jih počnemo za Luko. Ko se je v redakciji, kjer se nam je potem na enem od zaslonov predvajala ponovitev, sprehodila mimo mene v srčkastem puloverju, ki si ga je podarila za valentinovo, sem pomislila: stvari, ki jih počnem za burek.
Luka je imel z Mavsi težave, ker je pil pivo in kadil šišo, jaz pa jih imam zaradi bureka s policijo. Nekoč je bil vse, kar sem si želela, preden bi se z zadnjim avtobusom odpeljala domov. Iz prizadevnosti in v bitki s časom sem pri rdeči prečkala prazno cesto, pa se je od nekod pojavila policistka in me okregala. Vsaj toliko mi je prizanesla, da mi je kazen napisala dovolj hitro, da nisem zamudila avtobusa, če sem se že morala odreči bureku. »Naslednjič pa res pazite, no,« mi je še dejala v slovo, jaz pa njej: »Ampak saj je vedno prazno, kadar se sprehodim čez rdečo!«
Spomin na to me še vedno preganja vsakič, ko se lačna znajdem v okolici Bavarca, kot denimo prav zadnjič – na valentinovo. Še pred leti sva se s kolegico, obe samski, v neki kavarni basali s pralineji, medtem ko je Bon Jovi prepeval Bed of Roses, letos pa sem šla sama – a ne samska – na burek. Spet je bila to hoja po robu, a v avtu – avtobusov sem odrešena! – sem se zaklinjala: ljubezen do bureka je večja od strahu pred policijo.
Zato, dragi Luka, ti samo sipaj – ne zato, da ga bomo mi jedli zastonj, ampak ker ti potem nihče ne bo mogel očitati, da ga sam poješ preveč.
Komentarji