A kdo še lista po telefonskem imeniku?

Pred dnevi sem zagledala reklamo: Telefonski imenik Slovenije 2022. Izšel je v nakladi 16 tisoč izvodov in ponuja najbolj točne podatke za več kot 630.000 slovenskih telefonskih naročnikov. Brezplačno knjigo TIS je mogoče naročiti tudi na dom, dostopen je v spletni izdaji ali na DVD za ceno 18 evrov.

Časi, ko so bili debeli špehi s telefonskimi številkami pomemben konec starega in začetek novega leta, so že zdavnaj minili. Oče ga je - slavnostno - sredi decembra prinesel domov in potem smo planili nanj s kuliji in podčrtovali vse, kar je bilo pomembno. To so bili časi brez interneta, časi stacionarnih telefonov, z imenikom si si pomagal priklicati sošolca za domačo nalogo, kopališče, kjer si pozabil svoj ruzak, ali pa avtobusno postajo, kdaj odpelje bus v Bohinj. Imenik je bil tudi prvovrsten pripomoček za vsak žur. Neštete ure smo presedeli ob njem in klicali kakega gospoda Zajca. da bi ga vprašali, če je medved doma (seveda je takoj odložil slušalko) ali pa smo izbrali naključne številke in neznanca na oni strani slušalke prosili, če lahko piha v slušalko, ker da smo iz PTT in preverjamo, ali njegov telefon sploh deluje. Skratka nov telefonski imenik je sredi decembra stopil v naš dom, čez leto dni pa ga ves zmečkan, popisan in obrabljen zapustil.

Sprašujem se, kdo zdaj sploh še potrebuje imenik? Zagovorniki tiskane izdaje so predvsem starejši ljudje in pravne osebe oziroma javna uprava, pravijo v podjetju TSmedia, ki izdaja imenik. Šla sem v Telekomov center in z razočaranjem vzela knjigo, ki nič več ni debel špeh kot včasih in pogledala vanjo. Mojega imena in naslova ni. Tudi o prijateljih ni sledi. V njem so tisti, ki dajo soglasje, povedo izdajatelji, jaz ga očitno nisem. Ker imam staro številko, me tudi nihče ni vprašal zanj. In tako sem že ne vem katero leto zapored zamudila priložnost, da bi bila objavljena v slovenski knjigi, ki ima kljub vsemu še vedno največjo naklado.