Igra in igračke

Konci starega in začetki novega leta so vedno polni igračk. Tudi v naši družini je najmlajši član, šestmesečni Luka, dolge ure odpiral darila, ki so ga pričakala pod novoletno jelko, in z vsako novo igračko poskušal narediti isto: jo vzeti v usta.

Na ulicah sem opazovala otroke, kako nosijo velikanske pakete, iz katerih so kukale škatlice z barbikami, gasilci, dinozavri, medvedki …, in zdelo se mi je, da bosta z vsako novo igračko vsaka deklica in vsak deček še malce bolj zrasla, dozorela in se skozi igro, ki posnema življenje, česa novega naučila. Nato pa bosta nekega dne skočila v življenje, ki posnema igro, in v tem prijetnem krogu, polnem pisanih figuric, lakiranih avtomobilčkov in vseh mogočih kock, iz katerih se kaj gradi, se bo vsaka nova oseba oblikovala v državljana, ki se bo vse manj igral in vse bolj hrepenel po tisti posebni in edinstveni igrački, ki bi mu obraz spremenila v velik vesel nasmeh.

Že ko so bili majhni moji sinovi, sem opazila, da ob vsaki igrački, ki jim jo kdo podari, dobijo še eno nepričakovano darilo: priložnost, da so inovativni in ustvarjalni. Iz embalaže so izdelali garažo ali zibelko. Iz škatel, v katerih so prispele igračke, so zgradili cela mala mesta, vsaki škatlici so dodelili določeno izmišljeno funkcijo in se vrhunsko zabavali prav zaradi tega, ker se je kos kartona spremenil v nekaj pomembnega. V tem trenutku je igra postala pomembnejša od igračke.

Nisem se hotela ukvarjati s poročili o tem, koliko igračk je bilo lani prodanih pred novim letom. Veliko. Ko je pred nekaj dnevi zapihala burja, so se na ulicah nenadoma znašle vse mogoče škatle, ki jih je veter ukradel iz kontejnerjev. Igra, sem pomislila, mora biti zaščitena na vse načine. Igračke so samo sredstvo, igra je bistvo življenja. Se bodo ti malčki, katerih sobe so polne vseh mogočih igračk, naučili igrati? Bodo zrasli v ljudi, ki vedo, da življenje najpogosteje ni nič drugega kot izdelovanje hiše iz kartonske škatle, ki so jo starši že hoteli vreči v modri kontejner?