Bilo je nekoč v Turistu

Ob vstopu te je objel mehak polmrak z light-showom, ki je mavrično odseval na lakiranem parketu. Glasba, ki je donela iz zvočnikov, je malone nosila dušo tistega časa, od skupin Duran Duran, Wham, Pet shop boys, Eurythmics do ritmov, ki so premikali mladež v kolidžkah in allstarkah po plesišču, ne da bi vprašali za dovoljenje.

Didžeji Pero, Pezdirc, Kokalj ... so zavrteli tudi »muzičko« željo, če si bil dovolj glasen in vztrajen. Najboljša pozicija pa je bilo zagotovo postopanje na stopnicah, kjer si se srečeval, klepetal, smejal, hrepenel ...

Ob torkih in petkih je bil Turist središče energije, kjer so se prepletale zgodbe in vibracije neke mladosti. Cigaretni oblaki, vonj po parfumu Dior Fahrenheit in trajnah so ustvarjali opojno atmosfero, ki je vabila k temu, da si si upal več.

Za šankom so se rojevali prijateljstva in simpatije. Drobni dotiki rok ob naročanju štok kole, zaljubljeni nasmehi ob pogledu čez ramo ... Na robu plesišča so se spletale prve romance, šepetale obljube ... Čarobnost in trenutki, ki so za vedno ostali zapisani v spominu naše generacije.

Turist ni bil le diskoteka. Bil je prostor, kjer smo se iskali in tudi našli delček sebe. Bil je Ljubljana, ki je znala plesati in živeti na polno. Steklena vrata so se proti jutru zaprla z obljubo, da se zvečer znova odprejo. Nekega dne so se sanje razblinile in mi smo odrasli. Kot minejo vse lepe stvari ...

Hvala, lastnik Janoš Kern, za permanentno vstopnico za Turista in ne pozabi nam pripraviti stopnic do plesišča tam, kjer se bomo spet srečali. In zavrteli. Kot se turisti najraje na rajskih počitnicah.