Večne modrosti

Astrologi se od novembra veselijo, da je Pluton prvič po več kot dvesto letih vstopil v znamenje vodnarja. Verjamejo, da je to začetek družbene prenove, tehnoloških sprememb in odkrivanja skritih resnic, morda celo ekspanzije zavesti in pomika k skupnosti, napredku in inovacijam. Čas naj bi bil tudi za celjenje generacijskih ran. Te se že po naravi človeškega – in živalskega – preživetja prenašajo s staršev na otroke, s starejših na mlajše, in če se jih ne zavedamo, lahko prizadenemo tiste, ki jih imamo najraje.

Naš stoletnik je moral po padcu v bolnišnico, premagati bo moral še eno oviro. Ne dvomimo, da jo bo zmogel, potem ko je v dolgem življenju premagal že toliko padcev. Je iz generacije, ki je doživela svetovno vojno, pa je po njej ustvarila veliko blagostanje. Naš stoletnik se je znal tudi umakniti v zadovoljno jesen življenja. Koliko ljudi tam prevevajo izpraševanja, dvomi, obžalovanja?

Zdaj bi se morala tudi tako imenovana sendvič generacija zavedati, da sončni žarek, ki nas preveva, ni večen. Zbudimo se sveži in pripravljeni na vse izzive, že pri jutranji kavi pa nas dohitijo opravila in odnosi, ki jih prejšnji dan, teden, mesec, leto, nismo rešili. Razburijo morje naše zavesti, in spet se skozi dan prebijamo od ene na videz neodložljive naloge do druge. Pozabimo celo na obete Plutonovega vstopa v vodnarja.

Ko se stari oče bori s še enim izzivom v dolgem življenju, njegov vnuk praznuje zarjo novega. Zanj Pluton v vodnarju pomeni mirnejšo plovbo do novih obzorij ter več znanja od prejšnjih generacij, ki je res že dostopno na telefonih v našem žepu in bo z gigantskimi koraki novih tehnologij še bolj. Ljudje pa ostajamo za lastno življenje in zdravje zaskrbljena bitja, v veliki meri izoblikovana v nevarnejšem svetu. Bomo zmogli preskok? Vnuku smo poslali torto in ga povabili na dogodek, ki ga, upamo, ne bo pozabil. Saj je vsa skrivnost v tem, kajne? V jasnem čelu in toplini v srcu.