Avgusta nikoli

Ste se že kdaj vprašali, kaj žene desetine milijonov na dopust v avgustu. Kriv je menda papež Pij XII., ki je leta 1950 razčistil vse, predvsem tistim, ki so morda dvomili o Mariji in nebesih. Omenjeni Pij je nehote vplival na to, da se je dobre pol stoletja kasneje turizem dokončno sifižil.

Kaj jih torej žene, da potujejo v vročini vsaj 500 kilometrov daleč, a tudi 1500 in več. In potem pri Masleničkem mostu vsaj eno uro malodane ročno potiskajo svoj avto po zatrpani cesti. To je del prestižne igre, ki terja mišice in srečo, o cenah raje drugič. Mi smo si denimo nedaleč od hvarske obale z jadrnice privoščili opazovanja delfinov, ko je skupinica šestih rahlo opitih Nemcev pozabila, da na morju niso sami. Drveli so polnih sedem vozlov naravnost v našo krmo in bi nas potopili, če si ne bi raztrgal glasilk tako, da so v res zadnji sekundi obrnili krmilo in udarili zgolj z bokom ob bok naše jadrnice. Pustili so nam »Sorry!« za spomin.

Drugi obraz čarterskih poslov

Dan kasneje se je sidro zataknilo za nemarno položeno vrv na desetih metrih globine. Toda dva člana posadke sta se znala potapljati. Sidro se je poigralo tudi dan zatem, ko se je varovalni zatič dodobra zataknil in ni hotel po nobeni viži spustiti verige. Imeli smo srečo, da je bilo samo vroče in sploh ni bilo vetra. Zato so se jahte lahko stiskale po zalivih na tri metre bližine. Naslednjega dne je skiper pomotoma vključil gretje in smo lahko preizkusili, kako je, če je zunaj 40, pod palubo pa 50 stopinj.

V tako pregretem ozračju se posadka zlahka dodatno segreje in dokončno razkuha prijateljske odnose. S prekuhanim prijateljstvom nimaš več kaj in ga lahko zgolj odplakneš v morje. Kot tudi pokvarjen sir, jogurt, gnile paradižnike in sadje. Veliki ljubitelji narave vse pokvarjene stvari, ostanke hrane in posodo splaknejo v morju. Nekateri izpraznijo tudi svoje črne vode celo v marini. Si mislite, v kako lepem morju se namakajo ljubitelji najlepšega morja na svetu.

Vnebovzetno močan si rečeš: Kako lepo, komaj čakam na naslednji avgust!