Tudi v letala vodikov pogon

Agenda radikalnega zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov se v transportu ne dotika le cestnih prevoznih sredstev, ideje o drugačnih pogonih se širijo tudi v letalstvu, tako pri manjših letalih kot v zadnjem času tudi pri večjih. Nedavno je o takšnih načrtih poročal evropski konzorcij Airbus, prav tako se s pogonom, pri katerem je udeležen vodik, ukvarja Pipistrel.


Airbus je konec septembra v videu napovedal študije različnih potniških letal, pri katerih bi za pogon tako ali drugače uporabljali vodik. Med njimi sta dve bolj konvencionalni, prvo z reaktivnim motorjem za 120 do 200 potnikov in z dosegom 3700 kilometrov ter turbopropelersko za 100 potnikov in s pol manjšim dosegom. Za gorivo bi namesto kerozina uporabljali utekočinjeni vodik, ki bi bil shranjen v zadku trupa. Tretja zamisel je manjše letalo, pri katerem so trup in krili skoraj eno (angl. blended-wing body), vodik bi bil v tem primeru shranjen pod krili. Poleg tega pri Airbusu razmišljajo še o gorivnih celicah, v katerih bi z uporabo vodika ustvarjali električno energijo za pomoč omenjenim motorjem, govorijo o nekakšnem hibridnem pogonu.



Pri Airbusu nameravajo prvo komercialno letalo brez emisij razviti do leta 2035. Agencija Reuters sicer navaja, da bi bila po oceni nekaterih proizvajalcev letalskih motorjev bolj realna letnica 2040. Največji izziv naj bi bil, kako najti način za varno shranjevanje vodika pri zelo nizki temperaturi.



Nove pogone uporabljajo tudi proizvajalci manjših letal. Ajdovski Pipistrel je eden od pionirjev ultralahkih električnih letal, prav tako se ukvarjajo z vodikovimi gorivnimi celicami. V okviru projekta Unifier 19 skupaj z milansko Politecnico in nizozemskim Delftom razvijajo potniško letalo z 19 sedeži, ki bi bilo namenjeno predvsem za medmestni prevoz na razdaljah, kakršna je na primer med Mariborom in Zagrebom, za električno energijo pa poleg baterij skrbijo gorivne celice. Časovni cilj projekta je sredina leta 2022. Poleg tega sodelujejo v še enem projektu s tovrstnim pogonom, Heaven, ki združuje večje število partnerjev, v tem primeru gre za manjše letalo z dvema do štirimi sedeži.

Kaj pa železnica?

Sicer malce skačemo in mešamo stvari, a kot zanimivost omenimo, da se z vodikovim pogonom ukvarjajo tudi na železnicah. Pri električnih progah seveda ni težav, so pa tam, kjer kompozicije vlečejo dizelske lokomotive.Tako so avstrijske železnice nedavno objavile, da začenjajo testne vožnje potniškega vlaka na gorivne celice Coradia iLint, ki ga je izdelalo podjetje Alstom. Vlak doseže hitrost 140 km/h in z enim napolnjenjem vodika prevozi približno tisoč kilometrov. Testne vožnje bodo trajale do konca novembra, izkušnje, ki jih bodo pridobili, pa naj bi bile pomembne za dele železniških prog v hribovitem svetu, ki niso elektrificirane. Vlak Coradia iLint, ki ga je Alstom predstavil leta 2016, že nekaj let vozi ponekod v Nemčiji, letos so ga preizkušali tudi na Nizozemskem.