Megla zahteva pozornost in pravilno ravnanje

Megla se na cesti lahko pojavi kadarkoli v letu, a v jesenskih dneh je še posebej pogosta. Med vožnjo nas manj moti v naseljenih krajih, kjer tudi sicer vozimo počasneje, ob cesti pa so pločniki in stavbe, ki olajšajo orientacijo. Drugače je na odprtih cestah, tudi avtocestah. Kako se ustrezno odzvati na megleno zaveso, ki nam, lahko tudi nenadoma, zastre pogled?

Po določilih zakona o pravilih cestnega prometa se zmanjšana vidljivost pojavi, ko je vidna razdalja zaradi megle, dima, dežja, sneženja ali drugih podobnih okoliščin krajša od poti ustavljanja pri gibanju z največjo dovoljeno hitrostjo. Pri tem je seveda treba upoštevati ne samo zaviralno pot, temveč tudi reakcijski čas, ki je po podatkih agencije za varnost prometa pri običajnem vozniku dolg približno eno sekundo. V tej eni sekundi pri hitrosti 50 km/h prevozimo nekaj manj kot 14 metrov, pri 90 km/h 25 metrov, pri največji dovoljeni avtocestni hitrosti pa več kot 36 metrov.

Varnostna razdalja do vozila pred nami bi zato vedno morala biti dolga najmanj toliko, kolikor prevozimo v dveh sekundah, kar lahko izračunamo sami z izgovarjanjem številk »21, 22«, do vozila pred nami. Če namišljeno točko prekoračimo prej, smo mu preblizu.

Ne glede na vse izračune in preračune je v zakonu izrecno zapisano, da je največja dovoljena hitrost, kadar je vidljivost manjša od 50 metrov, zgolj 50 km/h. Tega se je dobro zavedati že takoj, ko se na cesti pojavijo prve meglice, in hitrost ustrezno zmanjševati, ko se megla gosti. Najbolj nevarno je, če čakamo do zares goste megle in takrat močno zaviramo.

Tudi ko zapeljemo v meglo, je pravilo enako kot pri vseh nenadnih dogodkih na cesti: ukrepati ne smemo panično, odzivanje mora biti čim bolj usklajeno, a odločno in pregledno za druge udeležence v prometu. To pomeni, da ko zapeljemo v meglo, pozornost popolnoma usmerimo na cesto pred seboj in začnemo ustrezno hitro zmanjševati hitrost. Da ne zapeljemo s ceste ali na drug pas, si pomagamo s stranskimi ali sredinskimi črtami, zvečer tudi z obcestnimi količki.

Če je zaradi prometa pred vozilom potrebno zares močno zaviranje, poskušajte čim prej vključiti vse štiri smernike, s čimer boste tiste za vami še dodatno opozorili, da razmere zahtevajo bolj odločno ukrepanje. V nekaterih avtomobilih se varnostni smerniki vključijo samodejno ob močnem zaviranju.

V gosti megli, ko je vidljivost manjša od 50 metrov, lahko za dodatno varnost vključite prednje ali zadnje meglenke. Prednje meglenke zakon sicer opredeljuje kot žaromet za meglo, a dovoljuje njihovo uporabo ne samo za izboljšano osvetlitev cestišča v megli, ampak tudi v gostem sneženju, dežju ali oblakih prahu. Seveda mora biti meglenka ustrezno nastavljena (svetiti mora v kratki razdalji v širini cestišča), da ne slepi drugih udeležencev v prometu.

Drugače je z zadnjo meglenko, ki »se uporablja za to, da se vozilo v gosti megli z zadnje strani prej opazi«. Njenega prižiganja v drugih vremenskih razmerah zakon torej ne predvideva. Prav tako zakon ne dovoljuje uporabe zadnjih meglenk na vozilu, za katerim vozi na majhni razdalji drugo vozilo, na primer v koloni. Upravljanje z osvetlitvijo je torej precej zahtevno, saj nepravilnosti vodijo k motečemu bleščanju za druge udeležence v prometu.