Kampus Zaloška, ki bo dopolnil novo medicinsko fakulteto

Medicinska fakulteta v Ljubljani je te dni pridobila arhitekturno-urbanistično rešitev za kampus Zaloška (KZ). Strokovna žirija pod vodstvom Roka Žnidaršiča je kot zmagovalno ocenila rešitev Gužič Trplan arhitektov. Kampus Zaloška bo skupaj s kampusoma Vrazov trg in kampusom Korytkova, kjer stoji obstoječa medicinska fakulteta, predstavljal zaokroženo celoto medicinske fakultete oziroma njen Trojni kampus.

Za kampus Zaloška bo treba na predvidenem območju del obstoječih objektov odstraniti; novogradnje bodo skupno obsegale okoli 30.000 m² (bruto) tlorisnih površin, podzemne garažne etaže pa bodo imele vsaj 130 parkirnih mest. Tu bodo v treh stavbah domovali Inštitut in katedra za mikrobiologijo in imunologijo, Inštitut in katedra za patologijo ter Klinični medicinski raziskovalni center (Center za baromedicino) z Medicinskim študijskim središčem in Centrom za družinsko medicino.

Inštitut za zgodovino medicine bo prostore dobil v spomeniško zaščiteni in na zunaj že obnovljeni stavbi arhitekta Ivana Vurnika tik ob cerkvi sv. Petra. Natečaj je obravnaval tudi urejanje njene okolice in dostopov, ni pa obravnaval bodoče Modularne bolnišnice ljubljanskega kliničnega centra, ki je predvidena med naštetimi stavbami.

Rešitev Gužič Trplan arhitektov je dala poudarek oblikovanju zunanjega parterja, ki so ga navezali s pritličjem in 1. nadstropjem stavb ter ga namenili vsem, saj na tem območju bolnišnic vlada pomanjkanje ozelenjenih javnih površin. FOTO: Računalniški prikazi Gužič Trplan arhitekti

Enote, ki bodo umeščene v novi kampus, so zdaj na več lokacijah, ki niso neposredno povezane. Na lokaciji prihodnjega kampusa Zaloška je že večina prostorov Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo in manjši del prostorov Inštituta za patologijo, a so dotrajani, premajhni, razpršeni in tehnološko neustrezni. Območje pa je z urbanističnega vidika degradirano.

Tudi preostale enote, ki bodo umeščene v novi kampus, trenutno delujejo v slabih prostorskih razmerah, v najslabših uporabniki programa družinske medicine. Katedra za družinsko medicino namreč deluje v najetih prostorih, ki so stari in premajhni ter ne omogočajo razvoja dejavnosti, ki je ključna za razvoj družinske medicine v Sloveniji, so za Delo poudarili na Medicinski fakulteti.

Z novogradnjami in ureditvami bodo pridobili sodobne in dovolj velike prostore inštitutov in kateder, ki zdaj delujejo v neustreznih razmerah, posebni pridobitvi pa bodo prostori družinske medicine in Medicinskega študijskega središča. Vse to bo omogočilo ne le ustrezen razvoj medicinske fakultete in sodobno izvajanje študija, ampak tudi večji vpis študentov in delno izpraznitev obstoječe stavbe medicinske fakultete na Korytkovi, njeno prenovo in umestitev še nekaterih preostalih enot, ki trenutno prav tako delujejo v neustreznih prostorih.

Dovršena zasnova stavb in javnega prostora

Na zahteve in potrebe naročnika je po mnenju strokovne žirije na javnem natečaju najbolje odgovorila urbanistično-arhitekturna rešitev Gužič Trplan arhitektov. Utemeljili so jo z besedami, da najbolj celostno – tako urbanistično, arhitekturno, oblikovno in tehnološko – odgovarja na zahteve natečajne naloge.

Da se »dovršena zasnova stavb in javnega prostora na prefinjen način previje iz javnih mestnih površin preko poljavnih vstopnih trgov do javno dostopnih delov stavb. Vse to se odrazi v zasnovi fasadnega ovoja ter ostalih stavbnih členov, ki skupaj s preglednim ustrojem stavbe nudijo tehnološko ustrezno in prilagodljivo celoto, ki bo omogočala delovanje zahtevnim programom skozi celotno življenjsko obdobje stavbe, mestnemu predelu pa vdahnila sodobnost in prepoznavnost ter ga povezala v širši prostorski kontekst.«

Kot poudarjata avtorja rešitve, arhitekta Mojca Gužič Trplan in Gregor Trplan, je bila naloga zahtevna in obsežna. Meje gradbenih parcel in program so do neke mere določili urbanizem oziroma pozicije posameznih objektov in gabarite. Na to po besedah Mojce Gužič Trplan kaže, da sta bili umestitev in oblika inštituta za patologijo na severnem delu ter inštituta za mikrobiologijo in imunologijo podobni tudi pri rešitvah drugih arhitektov.

Pogled na zasnovo Kampusa Zaloška, kjer bo med tremi objekti medicinske fakultete še modularna bolnišnica ljubljanskega kliničnega centra. FOTO: Računalniški prikazi Gužič Trplan arhitekti

Najbolj pa se razlikujejo po rešitvah za stavbo Kliničnega medicinskega raziskovalnega centra (Center za baromedicino) z Medicinskim študijskim središčem in Centrom za družinsko medicino. »Naša rešitev pa se od drugih najbolj razlikuje po oblikovanju zunanjega parterja, ki smo ga navezali s pritličjem in tudi 1. nadstropjem ter ga v največji možni meri namenili vsem uporabnikom, ne samo tistim, ki bodo tu študirali ali delali.

To se nam je zdelo na območju bolnišnic, medicinskih ustanov in fakultet, kjer vlada pomanjkanje urejenih in ozelenjenih javnih površin, najpomembnejše, to je bila tudi naročnikova želja. Poleg tega se ta mreža zelenih otokov vpenja še v širši obrečni prostor,« sta povedala sogovornika.

Že v projektni nalogi je bilo podano, naj se stavbe zasnujejo v obliki paviljonov. Dvopartitna zasnova stavb Gužič Trplan arhitektov z razgibanimi pritličji pa naj bi dajala vtis, kot da te strukture lebdijo v parkovni ureditvi. »S poudarjenim in transparentnejšim spodnjim delom stavb in na videz bolj zaprtimi višjimi etažami smo za povrhu še navidezno zmanjšali volumen objektov. Ti so videti nižji, kot bi bili, če bi bili enotno oblikovani od pritličja do zadnje etaže,« je povedal Gregor Trplan. Stavbi inštituta za patologijo ter inštitut za mikrobiologijo in imunologijo imata po šest etaž, stavba Kliničnega medicinskega raziskovalnega centra pa ima štiri.

Javni parter so potegnili tudi v 1. nadstropje. FOTO: Računalniški prikazi Gužič Trplan arhitekti

Po njegovih besedah je bil izziv v kareju ohraniti historično Vurnikovo stavbo, predvideti prostor za novo modularno bolnišnico, ki ni bila predmet natečaja, in ohraniti zelene površine in park, predvsem pa, kako ustvariti enotno rešitev. Tako pri javnih in poljavnih površin ter konceptu celotne rešitve za vse tri objekte.

Iskanje ustrezne razmejitve prostora

Odločili so se, da bodo pri vseh treh objektih poskušali slediti isti organizacijski logiki, s tem se bodo uporabniki območja lažje orientirali, objekti pa se bodo zaradi poenotenega sistema na več ravneh tudi bolje obnesli v svoji življenjski dobi, sta prepričana sogovornika arhitekta.

Specifika vseh treh objektov je, da to niso le stavbe institucij, ampak so hkrati tudi katedre medicinske fakultete, kar pomeni, da bo v njih poleg institucionalnega dela potekal tudi učni program. »Znotraj veliko različnih zahtev – od poučevanja do tehnoloških laboratorijskih zahtev in dostavnih poti – je bilo treba pravilno umestiti in razmejiti prostor, namenjen študentom in obiskovalcem ter raziskovalcem, profesorjem ter vodstvu inštitutov. Najtežje pa je bilo preseči programsko nalogo in s pravilno prerazporeditvijo doseči višjo kakovost izrabe prostora,« pojasnjuje sogovornica.

V pritličje in 1. nadstropje so umestili prostore za študente oziroma študijske programe ter druge javne prostore (med drugim jedilnico, kuhinjo in restavracijo), s trikotnimi nadstrešnicami nad vhodi, ki so v 1. nadstropju terase, pa so tudi 1. nadstropje spremenili v poljavno. Zgornje etaže so zasnovane popolnoma tehnološko in so namenjene predvsem raziskovalcem, profesorjem in vodstvenim kadrom.

Z novogradnjami in ureditvami bodo pridobili sodobne in dovolj velike prostore inštitutov in kateder, ki zdaj delujejo v neustreznih razmerah. FOTO: Računalniški prikaz Gužič Trplan arhitekti

»Rdeča nit pri vseh treh objektih so prav te trikotne nadstrešnice, ki so hkrati tudi leseni pomoli oziroma terase z razgledom na Ljubljanico, ki radodarno ponujajo dodatne prostore srečevanja in povezovanja. Namenjene so predvsem študentom, saj so tam študijski programi. Zunanji prostori, manjši interni atriji, pa so tudi v višjih etažah in so namenjeni zaposlenim,« sta še omenila sogovornika arhitekta. Skladno z natečajno nalogo so predvidene tudi podzemne povezave med objekti, ki so umeščene v prvo klet. Ta je namenjena tudi predvsem programskim vsebinam in dostavam, 2. klet pa je namenjena parkiriščem. Vsega skupaj naj bi jih bilo 130.

Zaradi funkcionalnosti so objekti zasnovani kot modularna struktura, od zunaj jih ovijajo vertikalna senčila, prav sistemska in modularna zasnova fasadne opne pa bo besedah Mojce Gužič Trplan omogoča fleksibilnost urejanja notranjih prostorov tako v fazi načrtovanja objekta kot v fazi delovanja. Stavbe so zasnovane iz jekla in betona, ker je bil natečaj tako obsežen, pa je v tej fazi še prezgodaj govoriti o podrobnostih glede uporabe drugih materialov. Kot poudarjata arhitekta, pa bodo pri tem gotovo sledili svoji arhitekturni drži oziroma uporabi naravnih materialov.

iKampus Zaloška

Naročnik: Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta

Površine: ok. 30.000 m² (bruto)

Avtorji idejne zasnove: Gregor Trplan, Mojca Gužič Trplan s sodelavci Enisem Abovskim, Tamaro Kalšek, Markom Brvarjem in Emo Hrabrič (Gužič Trplan arhitekti)

Gradbene konstrukcije: Vladimir Briški

Laboratorijska tehnologija: Edvard Mandić