Izobraževanje in zaposlovanje na enem mestu

Okoli 650 otrok in mladostnikov ter številni brezposelni in tisti, ki si želijo drugih zaposlitev, so se včeraj na sejmu zaposlitvenih priložnosti in festivalu izobraževanja lahko povezali z delodajalci ali se pozanimali o izobraževanju za določen poklic. Prireditelji si želijo, da bi tak vseslovenski sejem znova pripravili prihodnje leto.

Direktorica celjske območne službe Zavoda RS za zaposlovanje Dubravka Milovanović je spomnila, da je bilo konec februarja v Sloveniji registriranih 48.278 brezposelnih, kar je 3,7 odstotka manj kot januarja in 2,9 odstotka manj kot februarja lani. Na zavodu ugotavljajo, da se trg dela spoprijema z izrazitim neskladjem med ponudbo in povpraševanjem, delodajalci pogosto ne najdejo ustrezno usposobljenega kadra, številni iskalci zaposlitve pa težko najdejo primerno delovno mesto. Tudi temu so namenjeni zaposlitveni sejmi, ki so ga v Celju združili s festivalom izobraževanja.

Kot so pojasnili predstavniki zavoda za zaposlovanje, bodo vseslovenska sejma pripravili še v Ljubljani in Mariboru, predvidoma tudi v Kopru. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Ves dan se je na stojnicah predstavljalo več kot 90 delodajalcev iz vse države. Obiskovalci so se lahko pogovorili z njimi, preverili prosta mesta, zaposlitvene možnosti. Dubravka Milovanović je poudarila, da so o sejmu obvestili vse brezposelne v območnih službah Celje, Velenje, Maribor, Ljubljana, Sevnica in Trbovlje. Vse so povabili tudi na predavanja, ki so bila organizirana na sejmu.

Kadrovski kaos

Predstavljalo se je tudi več kot 40 organizacij, vključno s šolami in organizacijami za karierno svetovanje. »Dogodek smo pripravili precej strukturirano, tako da smo skupaj postavili delodajalce in šole, ki pokrivajo isto ali podobne dejavnosti. Pri tem sodelujejo tudi naši svetovalci, kadroviki iz podjetij, tako da so vse informacije za obiskovalce na enem mestu, šolajoča mladina pa lahko dobi veliko informacij o izbiri poklica, nadaljnjem izobraževanju, štipendijah, možnosti opravljanja prakse, študentskem delu … Imamo tudi informacije za delo upokojencev,« je dejala Dubravka Milovanović. Dodala je, da je glavni cilj, da bo mladina, ki bo vstopila na trg dela, ostala na slovenskih tleh.

Ukinili bi dveletno čakanje na upokojitev na zavodu

Predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Celje Peter Pišek je dejal, da imamo najnižjo brezposelnost do zdaj, stanje na trgu dela pa je kaotično. »Ljudi ni in demografija se ne bo hitro popravila. Iz tega, kar imamo, moramo poskusiti dobiti čim več. Torej pritegniti otroke v šolske programe, predvsem najbolj deficitarne. Bi pa morali spremeniti izobraževalni sistem, ga prilagoditi na gospodarstvo.« Dodal je, da brez tujih delavcev ne bo šlo. »Morali bomo vzpostaviti nadzorovane, transparentne migracije, jutri odhaja delegacija na Filipine, kar gospodarstvo zelo pozdravlja. Brez tega ne bomo mogli slediti gospodarski rasti.«

Strukturna brezposelnost

Pišek je dejal, da obrtna zbornica že več let opozarja, da bi morali imeti na zavodu zgolj tiste, ki so dejansko zaposljivi. Dubravka Milovanović je priznala, da ima veliko brezposelnih resne ovire. »Od drog, alkohola, zdravstvenih in socialnih težav. Na zavodu se resnično trudimo, da bi ljudem pomagali, žal pa je včasih treba čakati na psihologa tudi dve leti. V tem času jim nudimo poglobljeno svetovanje, jih zastopamo pri delodajalcih. Pred enim letom smo imeli 56 odstotkov dolgotrajno brezposelnih, zdaj smo na 40 odstotkih.« Dodala je, da se ob nizki brezposelnosti lahko več ukvarjajo z dolgotrajno brezposelnimi.

Tujih delavcev je vse več, a se povpraševanje po njih ohlaja

Med njimi je veliko invalidov, velenjska območna služba zavoda jih ima največ v Sloveniji, in sicer od vseh tam brezposelnih je 23 odstotkov invalidnih oseb, slovensko povprečje je 14 odstotkov, je povedala direktorica Blanka Pečnik Črnko. Dodala je, da so tudi invalidne osebe zaposljive in da so jih lani v njihovi območni službi zaposlili 250. Povedala je, da je danes tudi zelo malo zaposlovanja za določen čas. »Ko danes delodajalec dobi pravega človeka, ga zaposli. Takoj ko je preverjen, dobi zaposlitev za nedoločen čas, delodajalci ga ne izpustijo. Ampak ljudje kljub temu krožijo.« Pišek je bil jasen: »Delodajalci si krademo kadre z boljšimi delovnimi pogoji in denarjem. A tudi ob boljših pogojih in denarju ljudi ni. Država bo morala razmisliti, kako učinkovito poseči v kadrovsko politiko in kako bo dvignila demografijo.«