Drevesnega parka ni več, začeti je treba znova

Gost dim se je včeraj valil iz nekdanje drevesnice propadlega Vrtnarstva Celje proti Špici. Očitno je bilo treba še marsikaj skuriti, potem ko so na območju, ki so ga nekateri poimenovali drevesni park, zdesetkali drevesa in drugo rastje. Protipoplavni ukrepi so svoj davek vzeli v drevesih, hkrati pa bo protipoplavni nasip, ko bo sprejet novi občinski prostorski načrt, omogočil dodatno stanovanjsko gradnjo ob Ljubljanski cesti.

Gradnja na območju drevesnice

Direktor direkcije za vode Roman Kramer si je lani ogledal nekdanjo drevesnico z Ireno Ašič, ki si že leta prizadeva, da bi tu uredili drevesni park. Ašičeva je takrat dejala, da so se dogovorili in rešili precej dreves, da pa se morajo dogovoriti še o koridorju, ki je predviden v večjem delu drevesnega parka. S poglabljanjem tega območja bi namreč večino parka izgubili. Ta teden se je zgodilo prav to. »To je bil najlepši del, ki smo ga sprva rešili kot nekakšen otok. Tu je bil dom živalim in rastlinam. Vse so uničili! Po hidrogradbeni logiki mora biti koridor povsem prost rastlin, ker menda drevesa delajo poplave. Ampak to ni res. Ubijajo, kar nam je bilo dano. Ostal je odstotek, na katerem bi lahko gradili naprej. Morda pa vendarle še kdo vidi prednost v tem, da se družiš in veseliš z otroki pod drevesi in je to dovolj,« vztraja Ašičeva.

Ob Savinji so vse zravnali z zemljo, del nasipa tik ob Savinji bodo namreč znižali, da bodo vodo, ki se bo tu razlivala, speljali nazaj v reko. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Na občini so že pred časom odgovorili, da to ni drevesni park, »temveč neurejen razrast dreves, tudi tujerodnih, ki jih takratno vrtnarstvo ni prodalo«. Ašičeva je ostra: »Niso vse tujerodne vrste tudi invazivne. Te rastline imamo tudi v mestnem parku. Potem je treba tudi park podreti?« Kramer je za Delo povedal, da je bilo treba del ob Savinji očistiti: »Na žalost ni šlo drugače. Se pa kljub temu trudimo, da bi v notranjosti park uredili, tam smo tudi ohranili in varovali vse, za kar so povedali, da je pomembno ohraniti.« S tem se je strinjal tudi župan Bojan Šrot: »Ukrepi za zagotavljanje poplavne varnosti so bili po moji oceni izvedeni zelo subtilno.« Dodal je, da je na tem 12 hektarov velikem območju le manjši del zazidljiv, in sicer na območju bivših rastlinjakov pri vrtnarski šoli. Tam načrtujejo nov rastlinjak: »S šolo bi lahko vzgajali cvetje za potrebe mesta, mogoče tudi za trg. To bomo poskusili v naslednjem letu realizirati.«

Nasip proti poplavam bo, bodo tudi drevesa za dušo?

Protipoplavni nasip je že omogočil gradnjo vila blokov ob Ljubljanski cesti. V bližini sta po navedbah župana še dve veliki zazidljivi parceli, ena državna in druga občinska. Dejal je, da bodo v občinskem prostorskem načrtu, ki naj bi bil sprejet marca, predlagali, da bi bilo to območje namenjeno stanovanjski gradnji.