Celje – Protipoplavni nasip v Medlogu naj bi začeli graditi prihodnji mesec, je za Delo dejal direktor direkcije za vode Roman Kramer. Nasip bo zaščitil Špico pred poplavami, hkrati pa omogočil gradnjo še štirih vilablokov na območju nekdanje mlekarne ob Ljubljanski cesti. Dva vilabloka bo družba Klima, v kateri je delo našel tudi nekdanji prvi celjski gradbinec Stanko Božičnik, začela graditi še letos.

Nasip v Medlogu naj bi bil začasen, dokler ne bodo uredili suhega zadrževalnika v Levcu. Tudi ta bo, je prepričan Kramer, a poudarja, da je nasip treba narediti čim prej: »S tem rešujemo ljudi, ki živijo na Špici. Graditi bomo začeli prihodnji mesec, zemljišča imamo vsa.« Ob nasipu, na strani betonarne, načrtujejo poglobitev, nekakšno strugo, vendar je tisto zemljišče v lasti družbe BDL Trading Romana Moškotevca. Kot je pojasnil Kramer, se jim z Moškotevcem še ni uspelo dogovoriti za ceno: »Direkcija za vode tega ni hotela odkupiti, predlagali smo služnost, vendar se nismo mogli dogovoriti. Zdaj predlagamo odkup po ceni, ki jo je določil cenilec, vendar odgovora še nimamo.« Za nasip imajo po Kramerjevih besedah rezerviranih 2,7 milijona evrov.



Kramer pravi, da zemljišča na območju betonarne za začetek del ne potrebujejo: »Gradnje nasipa se lahko lotimo tudi brez tega. Prav tako nam zakonodaja omogoča, da začnemo graditi brez gradbenega dovoljenja, ker gre za zaščito ljudi.« Traso nasipa so od prvotnih načrtov malenkost spremenili. Na vprašanje, ali bo ta trasa poleg prebivalcev Špice zaščitila tudi drevesa v nekdanji drevesnici propadlega vrtnarstva, pa je Kramer odgovoril: »Poglabljali ne bomo nič, tako da zaradi tega dreves ne bomo podirali. Bomo pa odstranili rastlinjake.«
 

Rekreacija, zelena oaza ali oboje?

Da bi nekdanjo drevesnico uredili kot drevesni park, že nekaj let predlaga več občanov z Ireno Ašič na čelu. Ašičeva je pred kratkim na pristojne naslovila predlog, da bi po vzoru Nizozemske na tem območju uredili dnevni center: »S tem bi lahko izvedli protipoplavne ukrepe, zgradili vilabloke, pa še drevesa bi ohranili. Ljudje bi tu lahko delali, skrbeli za samooskrbo mesta. V steklenjakih bi lahko uredili kuhinjo, restavracijo. To bi bil dnevni center za vse, tudi za ljudi z duševnimi motnjami in boleznimi, objekti, ki so še na tem območju, bi lahko postali duhovni center, tu bi se lahko družba spajala.« Odgovora na pobudo ni prejela.



Ašičeva je prepričana, da bi bila ureditev, ki bi zajemala drevesni park, dobra tudi za trženje vilablokov. Zanje je sicer že precej zanimanja, je dejal direktor Klime Aleš Zupanc: »Koronavirus nam je precej prekrižal načrte, saj smo otvoritev prvih dveh vilablokov načrtovali že za pomlad 2021. Zagotovo bomo dva začeli graditi še letos, kupci že kličejo.« V vsakem od njiju bo 12 stanovanj, s površino od 85 do 135 kvadratnih metrov.



Občina glede drevesnega parka odgovarja, da so po veljavnem prostorskem načrtu ta zemljišča kmetijske površine, namenjene vrtnarstvu: »Območje drevesnice nima statusa naravne in kulturne dediščine. Dolgoročno se na območju spreminja osnovna namenska raba zemljišč. Na večjem delu predvidevamo ureditev zelenih površin v sklopu športno-rekreacijskih površin.«