Dediščino je rešil propada, a vsebine zanjo še ni

Igor Sidorov je pred kratkim obiskal svoj Kristinin dvorec v celjskem Medlogu. Pred leti ga je že delno obnovil, tako da je dvorec zaščiten in ne propada, a je imel veliko večje načrte. Zdaj ugotavlja, da so mu kot ruskemu državljanu posli tako rekoč onemogočeni, in upa na pomoč občine. Ta v zasebno lastnino ne sme vlagati, načrtuje pa ureditev drevesnega parka v bližini.

Lastnik dvorca je od januarja 2015 družba Storof hiša, katere edini družbenik je Sidorov. Podjetje ima sedež na Vranskem v Vili Košenina, ki je tako kot Kristinin dvorec kulturna dediščina. Vilo Košenina je Sidorov obnovil in v njej tudi živi. Kristinin dvorec je kupil zaradi posla. Ob dvorcu so visoke platane, pravi, da so ga prav te prepričale: »Ta del Celja, ki mi je zelo všeč, sem odkril zaradi teh visokih, unikatnih dreves. Celotno območje je čudovito, idealno za sproščanje. Če greš samo naravnost, prideš do Savinje. Čakal sem, da bi kdo prišel kot partner, da bi me oblast podprla.«

Igor Sidorov je Kristinin dvorec kupil januarja 2015 zaradi posla. Živi na Vranskem v Vili Košenina, ki jo je v celoti obnovil. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Sidorov je dvorec statično stabiliziral, obnovil streho, podstrešje, delno tudi fasado, skupno je vložil vanj pol milijona evrov. »Kar sem lahko uredil, sem, zdaj pa je za Ruse v Evropski uniji velik problem. Še pred vojno v Ukrajini je bila epidemija. Zadnja štiri leta so res grozljiva, zdaj je čista blokada Rusov,« je razlagal Sidorov. Dodal je, da bi verjetno zlahka pomagale banke, ki bi jim odstopil tudi večji del lastništva: »V pritličju bi bilo idealno za bar ali restavracijo. A danes nihče noče Rusa za partnerja.«

Ključna vsebina

Nataša Podkrižnik iz celjske enote zavoda za varstvo kulturne dediščine je dejala, da na zavodu vedno poudarjajo, da je ključna vsebina: »Samo hiša ni dovolj. Moraš jo obnoviti, ampak če nimaš definirane jasne vsebine, ne bo preživela. Gospod je imel dober namen, hiša je statično stabilna in pokrita, ima odvodnjavanje. Zdaj pa čaka. Gospod se ne znajde, ne zmore, vmes je bil precej žalosten in razočaran nad našim sistemom, ker so mu vsi nekaj obljubljali, ko pa je začel konkretno iskati, kaj bi delali in kje se vidimo kot partnerji, se je ustavilo že pri kanalizaciji.«

Notranjost dvorca je potrebna še temeljite prenove in vlaganj. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Z občine so odgovorili, da javna kanalizacija na tem delu sicer sploh še ni zgrajena, so pa zanjo v projektu Zelena cona pridobili projektno dokumentacijo. Zelena cona je evropski projekt, s katerim bodo uredili tako imenovani drevesni park, gre za območje nekdanje drevesnice propadlega Vrtnarstva Celje, Kristinin dvorec pa je v njegovi neposredni bližini. »Občina ne more vlagati v tuje lastništvo. Ampak če bi videli potencial v tem objektu v okviru parka, da bi to postal center z nekim programom, bi bilo super. Vendar mora to početi neka institucija z jasno vizijo,« je dejala Podkrižnikova.

Notranjost dvorca je potrebna še temeljite prenove in vlaganj. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Drevesni park

Na občini poudarjajo, da je Kristinin dvorec pomemben del območja, zato je treba okolico posebej skrbno načrtovati, a dodali: »Ker pa je dvorec v zasebni lasti, trenutno ni predmet naše obravnave. Nadaljnji koraki so v rokah lastnika, ki bo sprejel odločitve o prihodnji usmeritvi in namenu objekta. Z lastnikom dvorca smo opravili dva pogovora, saj se zavedamo pomembnosti tega objekta za območje. Želimo si, da bi se za dvorec našel primeren investitor, ki bi s svojim vložkom in ustrezno vizijo omogočil razvoj turistične in gostinske ponudbe. Takšna vsebina bi odlično dopolnila in obogatila območje, o katerem smo prepričani, da bo v prihodnje privabljalo številne ljubitelje narave in gibanja.«

Dvorec iz prve četrtine 18. stoletja je večkrat menjal lastnike in tudi namembnost. Bil je dom, pa mestna ubožnica, uporabljali so ga tudi za šolo in vrtnarstvo, v enem delu pa je bil pred prihodom ruskega lastnika tudi bar celjskih motoristov. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Drevesni park in del Škapinove ulice v Novi vasi bodo urejali z denarjem iz evropskega mehanizma Celostnih teritorialnih naložb, projekt so zasnovali tudi po delavnicah, ki so jih tam pripravili za občane in drugo javnost, so še dodali na občini: »Želimo si, da drevesni park resnično postane prostor za kakovostno preživljanje prostega časa v naravi, igro, meditacijo in učenje.«