Skuhali ogromno okusnih klobučkov, ki so Idrije ponos in zdravje …

Avgust je že tradicionalno mesec, ko se Idrija spremeni v raj za ljubitelje žlikrofov. Letošnja ponudba na Prazniku idrijskih žlikrofov je bila še za kanček bolj bogata kot lani, ljudi vsaj na oko še za trohico več, gastronomsko ponudbo pa so začinili znova glasbeni nastopi ter različne delavnice za otroke in odrasle. 

Še čisto malo jim manjka do kultnega statusa

»Nekoč, ko zbral bom ves pogum ...« je konec 80. let prepevala skupina Prizma. Za okušanje dobrot na Prazniku idrijskih žlikrofov ni bilo treba posebnega junaštva, le nekoliko odprtega duha in pripravljenost na širjenje kulinaričnih obzorij. Na zdaj že tradicionalnem Prazniku idrijskih žlikrofov ta idrijska jed za mnoge, ki so je bili vajeni z morda tremi ali štirimi različnimi omakami, zaživi na povsem nove načine. Letos so jih prodali več kot tono!

Še pred nekaj leti ali desetletjem so si le redki – eden izmed njih je bil velik ambasador te jedi, pokojni Boštjan Novak – predstavljali, da bodo dobili žlikrofe na krožniku ponujene na Pad Thai način, s curry omako, z bučkino kremo in dimljeno postrvjo ali z žafranovo omako. Člani Zavoda ID20, ki s sodelujočimi partnerji organizira kulinarično prireditev, pa so si upali in znali pogledati čez planke in na prazniku zbrati ponudnike jedi in pijače, ki ljubiteljem obojega odstirajo obzorja. Ne nazadnje pri kulinariki ravno zato tudi gre.

Nekateri posamezniki so že pred soboto vedeli, na kateri stojnici se bodo ustavili, večina je bila verjetno takšnih, kot ena od obiskovalk, ki je dejala: »Ko pridem v Mejco, najprej naredim en krog pri ponudbi hrane in nato še enega pri ponudbi pijače, potem pa se odločim, kaj si bom privoščila.« Porcije so bile ravno prav velike, da si je človek lahko privoščil vsaj kakšne tri porcije in pustil nekaj prostora še za »sladek program«.

Matevž Straus iz Zavoda ID 20. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Matevž Straus iz Zavoda ID20 je povedal, da je letos že pred samim dogodkom čutil visoka pričakovanja med ponudniki, ne le med obiskovalci. Veselili so se Praznika idrijskih žlikrofov in dobrega odziva ljudi, ki so se ustavljali pri njihovih stojnicah in okušali jedi. To je ta simbioza, ki je pravzaprav »naredila« celoten kulinarični praznik.

Drobni dodatki, kakršna je bil letos umivalnik za roke s tekočo vodo, ki morda ne naredijo velike razlike, pomenijo pa ogromno posameznim obiskovalcem, so pokazatelj, da organizatorji razmišljajo o tem, kako se približati ljudem. Festival tudi s tem dviga prepoznavnost mesta Idrije v širšem slovenskem ter tudi čezmejnem območju.

Praznik idrijskih žlikrofov je priložnost za kulinarično uživanje ter zabavo. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Obiskovalci so lahko letos v Mejci izbirali med petintridesetimi načini postrežbe idrijskih žlikrofov z različnimi omakami in dodatki, spoznali so »bratrance« idrijskih žlikrofov, tako imenovane »ciarsone« z območja italijanske Karnije, na voljo so bili gurmanski krožnik iz slovenskih zaščitenih jedi, ljubitelji sladkega so se razvajali na stojnicah, kjer so ponujali bovške krafe in kobariške štruklje. Kup stojnic se je šibil pod pestro ponudbo vsega mogočega – ponudbe kruha in sira, kave, majic, omak in prilog, slastnih štrukljev …

Praznik žlikrofov je hkrati tudi praznik lokalnih ponudnikov alkoholnih pijač – omeniti je treba najmanj pr’farski gin Zlumak iz destilarne Zlumak Distillery Uroša Štucina, ki si je maja v Londonu prislužil zmagovalni naziv v kategoriji klasičnega gina z več kot 42-odstotnim celokupnim deležem alkohola.

Tudi Pivovarna Zajc postaja nepogrešljiv del kulinaričnih dogodkov ne le idrijsko-cerkljanskega območja, ampak tudi širše. S prihodom someljeja Dejana Levpuščka na sceno pa so tudi žlikrofi s kakršno koli omako že dobili tudi vrhunsko vinsko spremljavo.

Pr’farski gin Zlumak Uroša Štucina si je v Londonu prislužil zmagovalni naziv v kategoriji klasičnega gina z več kot 42-odstotnim celokupnim deležem alkohola. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Neizpodbitno je, da ljudje jemo najprej z očmi. Morda se je tudi zato pred stojnico, na kateri so ponujali barvne žlikrofe s tartufato, parmezanom in praženimi lešniki ter sipine žlikrofe, polnjene s tuno in inčuni v pesto omaki iz čemaža, vila dolga vrsta lačnih (ali radovednih) ust. Lani so prodali 150 kilogramov žlikrofov. Približno podobno številko so omenjali še na treh drugih stojnicah.

Matevž Straus je na vprašanje, s čim so letos še nadgradili Praznik idrijskih žlikrof, odgovoril: »Dodali smo stojnico drugih zaščitenih slovenskih jedi, ki ne povozijo praznika žlikrofov, predstavljamo pa tudi druge pridelke. Praznik je tako dobil močnejšo veljavo tudi na nacionalni ravni, ker ne prezentira le lokalne jedi, pač pa tudi nacionalne zgodbe. Izpostavil bi tudi čezmejno sodelovanje z Italijani ki je uvod v to, kar bomo letos in naslednje leto prakticirali v okviru Evropske prestolnice kulture.

Na tradicionalnem tekmovanju lovskih družin v kuhanju divjačinske bakalce Jagerchef je letos slavila LD Jelenk. Zmagovalnega recepta nam, jasno, niso želeli izdati, so pa vsi lovski člani po vrsti zagotavljali, da mora imeti dober kuhar obilo potrpljenja, saj so jed začeli pripravljati že zgodaj zjutraj, ter občutek za odmerjanje začimb. Tudi žirija, ki je kmalu po popoldnevu začela ocenjevati lovske krožnike, je bila na moč skrivnostna in niti z besedo ni želela komentirati, komu se nasmiha letošnji naziv najboljšega med kuharji.

Pri žlikrofih Tončič so skuhali okrog 150 kilogramov teh okusnih klobučkov. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Dejstvo je, da je pri lovskih stojnicah vsako leto zelo dobro vzdušje in da tako zmagovalci kot vsi drugo uvrščeni (ne bom jih imenovala poraženci, ker to niso) obiskovalcem na koncu razdelijo dobrote. Gregor Kodela iz LD Krekovše, ki je na preteklih festivalih slavila že trikrat, je dejal, da je za kuharja najboljša pohvala, ko jedci 50-litrski kotel pomažejo tako, da se lošči in sveti, kot bi ga vzel iz pomivalnega stroja.

Prazniku idrijskih žlikrofov tudi stroka priznava veljavo, saj je prejemnik nagrade Jakob 2024, mednarodne nagrade za inovativnost, kakovost in odličnost v turizmu, ter naziva Ambasador inovativnih turističnih prireditev.

Komisija nagrade Jakob 2024, ki so jo sestavljali dr. Janez Bogataj, Bojana Rogelj, Karmen Razlag in Ylenia Loredan, je v pojasnilu med drugim zapisala: »Praznik idrijskih žlikrofov je tudi v slovenskem prostoru izrazito inovativni festival, ki ga pretežno mladi organizatorji iz leta v leto dopolnjujejo z sodobnimi vsebinami in tako idrijsko dediščino približujejo novim generacijam. Dediščinske vsebine interpretirajo na izrazito sodoben način in tako zagotavljajo kontinuiteto lokalne istovetnosti.«

Tudi na ekološko noto letos niso pozabili – organizatorji namreč že od prve izvedbe festivala poskušajo delovati trajnostno – z biorazgradljivim priborom, povratnimi kozarci in striktnim ločevanjem odpadkov.