Enkrat tabornik, vedno tabornik: 700 jih na zletu ustvarja boljši svet

Taborniški zlet je največje taborjenje, ki ga vsaka štiri leta organizira Zveza tabornikov Slovenije. Letošnji je za leto dni »zamujal«, a je na Smučarskem centru Cerkno zato še toliko bolj veselo. Najstniki in starejši prostovoljci, ki se bodo do nedelje družili na zletu, so v času epidemije koronavirusa namreč močno pogrešali druženje v naravi. Vzdušje na več kot tisoč metrih nadmorske višine, ki bo najstnikom in prostovoljcem dom do nedelje, je nadvse sproščeno.

Po taborniški vasi, ki je pravzaprav malo mesto z enim najlepših razgledov na okoliške hribe, me je popeljal prostovoljec Tilen Lah. Na zletu je trenutno okrog 700 tabornic in tabornikov, starih med 14 in 18 leti. V taborniškem jeziku to pomeni gozdovnike in gozdovnice ter mlajše popotnike in popotnice. Namen zleta je združevanje mladih, učenje veščin preživetja v naravi pa tudi razvoj taborniškega programa. Poleg tega prostovoljci na zletu poskušajo mladim povrniti rutino, občutek za sobivanje z naravo in vrstniki.

Poletje je s taborjenji vrhunec taborniškega leta – vsako taborniško društvo oziroma rod se v začetku poletja udeleži svojega poletnega tabora, Zlet pa je poseben zato, ker mlade iz vse Slovenije za 10 dni združi v eno veliko skupnost. FOTO: Luka Cigale

Tabornice in taborniki z Vrhnike, ki sem jih prve uzrla v senci pod krošnjo drevesa, so izpostavili prav to – druženje z vrstniki iz vse Slovenije. Ena od sogovornic je dejala, kako lepo je, ko se vsako jutro zbudi s pogledom na Triglav. Za mlade je to izjemna izkušnja za življenje, je poudaril tudi Tilen Lah: »Pri vzgoji mlajših tabornikov je na začetku poudarek na sobivanju z naravo. Ko pa so malo večji, pa iz njih poskušamo 'narediti' angažirane, samostojne, odgovorne in solidarne posameznike, v okviru taborniškega slogana. Najstnike spodbujamo, naj sami ustvarjajo, iščejo rešitve, si medsebojno pomagajo.«

Bistvo zleta, kot sem ga v kratkem času pohajkovanja med taborniki začutila sama, je prav socializacija. Redkokdo je bil na zletu sam. Če že, si je to v tistem trenutku najbrž izbral sam. Več sto mladih na Smučarskem centru Cerkno vzgajajo v ljudi, ki bodo v prihodnosti, kot je dodal Lah, sestavljali in sooblikovali družbo, ne pa ji zgolj sledili. Vzgajajo posameznike, ki bodo naredili svet boljši in pravičnejši.

Začenjajo pravzaprav na dokaj preprost način in z na videz preprostimi prijemi, ki bi jih veljalo preslikati tudi v »odrasel« svet; najstnikom je na voljo na primer kantina, v kateri si lahko kupijo kavo, sladoled ali kakšen drug priboljšek. Cenik je videti takole: »Kava – dva evra. Kava, prosim – 1,50 evra. Dober dan, kako ste? Super izgledate. A bi lahko eno kavo, prosim? Hvala. – petdeset centov.«

Na Smučarskem centru Cerkno se je zbralo okrog 700 tabornic in tabornikov. FOTO: Vito Drolec

Taborništvo je šola za življenje

Tabornice in taborniki na zletu ne pasejo dolgčasa, pač pa imajo dopoldanske in popoldanske delavnice, na katerih usvajajo različna znanja in veščine. V trenutku, ko sem se sprehajala mimo, je na eni strani potekala delavnica sproščanja, na drugi so se fantje učili žagati hlod, nekoliko stran so usvajali delovanje v skupini.

Zlet je pravzaprav tabor, kakršne imajo posamezni rodovi vsako leto in predstavljajo vrhunec taborniške sezone, le da je ta, ki se zgodi na vsaka štiri leta, najbolj množičen. Znanje se pretaka od enega posameznika do drugega. Postavitev naravnega bivaka, izdelovanje žličk iz naravnih materialov ... »Vse, kar se je tabornik med letom naučil, nato preizkusi na taboru. Le da so tu izzivi konkretni. Zlet daje neko širino tem mladim ljudem,« je poudaril Lah.

Učenje skozi igro, raziskovanje in delo v skupini spodbujajo enakopravnost in samostojnost, mladi ob tem postopoma prevzemajo odgovornosti in se spopadajo z izzivi. FOTO: Luka Cigale

Zlet poteka s kar se da trajnostnim naravnim pristopom, vsi se zavedajo, da je narava v tem delu Slovenije še dokaj neokrnjena, zlili so se z njo, pazijo nanjo in se trudijo za seboj pustiti čim manjši ogljični odtis. Precej pozitiven zgled lahko dajo odrasli populaciji tudi s tem, da so iz urbanih središč zahodne Slovenije (Logatec, Idrija, Škofja Loka, Most na Soči) na zlet v majhnih skupinah oziroma vodih najprej peš krenili na štiridnevni pohod. Tudi ta je od mladih zahteval poznavanje in uporabo različnih taborniških znanj, poznavanje narave, spoznavanje kulture, sebe in sveta okrog njih.

Mladi se učijo različnih veščin. FOTO Anja Intihar

Letošnji zlet je namenjen tudi preizkusu vzpostavitve in vodenja začasnega naselja v primeru potencialne naravne katastrofe. Preizkus temelji na predpostavki, da območje severne Primorske, južne Gorenjske in Notranjske prizadenejo nenadne intenzivne padavine, ki povzročijo val migracij v hribovita varna območja.

Zveza tabornikov Slovenije, občinski, regijski in državni štab civilne zaščite bodo preigravali postopke odziva v primerih, ki povzročijo val migracij v hribovita varna območja, skladno z državnim načrtom za vzpostavitev in upravljanje začasnih naselij. Preizkusu se bo pridružila tudi Slovenska vojska, ki bo v petek dopoldne preizkusila in predstavila svoje dejavnosti v sklopu pomoči civilnemu prebivalstvu.

Štiridnevni pohod na zlet je od mladih zahteval poznavanje in uporabo različnih taborniških znanj, poznavanje narave, spoznavanje kulture, sebe in sveta okrog njih. FOTO: Vito Drolec

Enkrat tabornik, vedno tabornik

Taborništvo je res šola za življenje in zanimanje za vpis v to prostočasno dejavnost ne upada, je pojasnil načelnik Zveze tabornikov Slovenije Rok Pandel. Njihovo delo sicer poteka po programu, a so vse aktivnosti organizirane tako, da lahko ob skupnih ciljih taborniki sledijo svojim interesom in ob tem osebnostno rastejo. Murne, medvedke, čebelice in preostale učijo skozi igro, raziskovanje in delo v skupini, spodbujajo enakopravnost in samostojnost, mladi pa ob tem postopoma prevzemajo odgovornosti in se spopadajo z izzivi.

»Taborniki imamo vpliv na določeno skupino v družbi in tiste veščine, ki jih predajamo naprej, pronicajo širše v družbo. Trenutno smo največja mladinska organizacija, otroci se odločajo za vpis k tabornikom, morda še celo nimamo dovolj prostovoljcev, da bi sprejeli toliko otrok, kot bi si jih želeli,« je Pandel izpostavil dejstvo, da se jim za prihodnost taborništva v Sloveniji ni bati.

Po skoraj dveh letih je zlet priložnost, da mladostniki ponovno preživijo več dni v naravi, se posvetijo medsebojnim stikom in vrednotam, ki gradijo skupnost. FOTO: Vito Drolec

Vsak, ki pride na zlet, gre domov napolnjen s pozitivno izkušnjo. Skupnost, ki so jo ustvarili nad Cerknim, bo v prihodnosti soustvarjala svet, v katerem živimo. Če bi vprašali kakšno od grč (odrasli taborniki, starejši od 27 let), bi vam zagotovo rekla takole: enkrat tabornik, vedno tabornik: »Taborniške izkušnje in vezi me bogatijo, pomagajo mi na zasebni in službeni poti. Če me potrebujejo, sem v oporo mlajšim tabornikom. Taborništvo je neločljivi del mene.«

Taborništvo ni le igra in zabava, čeprav je tudi to, in tudi mladi na zletu so pogosto omenili večerno druženje ob kitari, pač pa je tudi dogodivščina, druženje z ljudmi, ki jih vodijo podobne vrednote, skratka – šola za življenje.