V Dravljah gradijo, za Bežigradom ni denarja

Vsaka nova poselitev dodatno obremeni okolje in poveča promet ter s tem bojazen staroselcev, da se bodo njihove življenjske razmere poslabšale. Nič drugače ni pri dveh od šestih sprememb občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN) v Dravljah in za Bežigradom, ki jih bodo na ponedeljkovi seji potrjevali ljubljanski mestni svetniki.

Tako nova stanovanjska soseska ob Regentovi (investitor OPPN in lastnik zemljišč je družba Modra vila) kot načrtovana pozidava na območju nekdanjih Učnih delavnic ob ulici Bežigrad (investitorja OPPN sta Exoterm holding in Lanel) že dolgo burita duhove. Projekta se po drugi strani močno razlikujeta: medtem ko v Dravljah novo naselje že pospešeno raste, za Bežigradom investitorja očitno še nimata denarja, tako da začetek gradnje še ni predviden.

Bežigrad

Uvoz za bežigrajske objekte je predviden (in na začasno parkirišče že zdaj urejen) iz Hranilniške ulice, ki so jo stanovalci opisali kot najstarejšo ulico za Bežigradom, ob kateri so stavbe zaščitene, zato bi po njihovem mnenju promet morali omejiti, ne pa povečati, in to tako, da bi bil uvoz urejen iz ulice Bežigrad. V odgovoru na istoznačne pripombe v MOL poudarjajo, da je ulica Bežigrad že tako preveč obremenjena in da njeno urejanje z dodatnimi pasovi za zavijanje na Dunajsko, s kolesarsko stezo, novo ozelenitvijo namesto sedanje, s prestavitvijo avtobusnega postajališča, predvsem pa ureditvijo območja, kjer se stekajo Ravbarjeva, Hranilniška, ulica Bežigrad in dostop do Lidla, ni stvar tega OPPN, temveč celovitega urejanja prometnih zagat v zaledju Parmove ulice. Morda z dvignjenim krožiščem? Začasno parkirišče z največ 76 parkirnimi mesti pa mora biti urejeno skladno z vodovarstvenimi zahtevami, predvidoma torej ne makadamsko.

V želji po krepitvi javnega prometa in zaustavljanju osebnega motornega ob vpadnicah je za Bežigradom celo zmanjšano število predvidenih parkirnih mest s 357 na 222. Zapornice pa bodo tudi toliko umaknjene, da na Hranilniški ne predvidevajo zastojev. Hotelske namestitve, ki so po pripombah stanovalcev bolj obremenjujoče – predvsem pa ves dan – kot trgovska dejavnost, so po novem možne le v enem objektu od dveh. Ko se bo gradnja začela, se bo nadzorovalo vplive na sosednje stavbe in morebitno povzročanje škode. MOL je upoštevala tudi zahtevo, da gradnja ne bo postopna, fazna, temveč se bo vse gradilo naenkrat. Ker so podzemne zbiralnice smeti predvidene le v ožjem središču Ljubljane, bežigrajske smeti pa bi bile preblizu otroškega igrišča, naj bi tu smeti zbirali z novo tehnologijo v večjih zbiralnikih. Izpusti ob filtriranju ne bi smeli biti problematični. MOL je prisluhnila pripombi, da 27 obstoječih dreves ne gre zamenjati z le 12, tako da naj bi bilo v prihodnosti število enako, 12 pa mora biti visokoraslih. Podzemni atrij ostaja – če prav razumemo, tudi v povezavi z bežigrajskim podzemljem od Linhartove do Bežigrajskega dvora.

Regentova

Osnutek sprememb OPPN, ki predvideva, da bi ob Regentovi z dodatno etažo in nekaterimi spremembami namesto 50 zgradili 68 stanovanj, je bil ob letošnji spomladanski obravnavi v mestnem svetu predvsem predmet sumov o korupciji, saj je spremembo kot investitor zazidave predlagal mož v. d. direktorice mestne uprave Urške Otoničar.
Staroselci – tudi v dveh novejših vilah, ki ju novoogradnje obkrožajo – opozarjajo, da bi/bo povišana stavba kazila poglede, metala senco na sosednje objekte, zaradi bližnjega potoka in podtalnice bi utegnila biti problematična povečana podzemna etaža. Pozidava doslej zelenih površin naj bi tudi degradirala okolje – čeprav je res, da je pozidava tam predvidena že od začetka tega desetletja.

In seveda promet. Po prvotni rešitvi naj bi bil dostop do novega naselja urejen delno po Ulici 28. maja, delno po Plešičevi in delno po Regentovi, ta je severozahodno od obvoznice nadaljevanje Vodnikove, ki sicer ohranja svoj potek po starih Dravljah in se konča na Celovški nasproti Mercatorjevega nakupovalnega središča. Po sedanjem predlogu se bo ves promet stekal neposredno na Regentovo, Čebelarska ulica se bo ob potoku slepo prekinila, promet po Ulici 28. maja pa bo ostal nespremenjen (ne bo pa se zmanjšal, kot je zapisano v prikazu sprememb, saj Čebelarska na tem delu že doslej ni bila prevozna, služila je le kot dovoz do vrtov).

Ob opozorilih na pretirano povečan promet zaradi novogradnje so tega v letošnjem tretjem majskem tednu šteli. Izkazalo se je, da znašajo prometne obremenitve v jutranji konici (med 6. in 8. uro) do 494 vozil na uro, v popoldanski konici (med 15. in 17. uro) pa do 478 vozil na uro. Predvidena zazidava naj bi generirala do 20 vozil na uro v posamezni prometni konici in ne bo bistveno vplivala na promet na Regentovi cesti.

Desetnadstropna stolpnica ob Celovški

Na dnevnem redu ponedeljkove seje mestnega sveta so še podrobni prostorski načrti za območje Drame (z možnostjo podhodov pod Slovensko in Igriško; investitor OPPN je SNG Drama), šišenskega atletskega stadiona (Hermes, Ljubljana; investitor OPPN in izvedbe je MOL), območja, poimenovanega Partnerstvo Celovška (investitor OPPN in lastnik pretežnega dela zemljišč je družba Reitenburg), in gramoznice v Gameljnah (investitor OPPN in lastnik dela zemljišč je država). To zadnjo naj bi povrnili v bolj ali manj v prvotno stanje, skupaj z ureditvijo kmetijskega zemljišča.

Na območju vzhodno od Celovške in severno od obvoznice (Partnerstvo Celovška) naj bi med poslovno stavbo (nekdaj Kompas Hertz, zdaj zavarovalnica Adriatic Slovenica) in Hoferjem na sedanjih parkiriščih in zaraščenem zemljišču na vzhodu (do Pomurskih mlekarn in Caravana) in v okolici dveh avtomobilskih salonov in rastočega Intersparovega nakupovalnega središča zrasla dva nižja trgovska objekta (z verjetno Hoferjevo bencinsko črpalko?) in desetnadstropna trgovsko-poslovna stolpnica, ki bo tako predvidoma enako visoka kot bloki na Kunaverjevi onstran Celovške.