Iskali bodo tudi rešitve za ogrožene čebele

Občina Ivančna Gorica je staro in dotrajano osnovno šolo tudi s finančno pomočjo države in Evropske unije spremenila v Hišo kranjske čebele Apilab, v kateri bo danes zaživelo sodobno središče inovativnih tehnologij. Objekt je namenjen interakciji zgodovinske in kulturne dediščine kranjske čebele in visokotehnoloških inovativnih rešitev. Z uspešno zaključenim projektom so zadovoljni tudi čebelarji, saj bo dobršen del vsebine namenjen tudi njim.

Hiša je namenjena interaktivnemu doživetju pri spoznavanju pomena čebel za naravo, življenje in obstoj. V njej so prostori za predstavitev kranjske čebele, njenega bivalnega okolja, koristi čebeljih izdelkov na sodoben način s pomočjo virtualne družine Rothschütz. Prav po zaslugi te družine bosta Višnja Gora in s tem tudi ivanška občina odslej prepoznani doma in v svetu. Rojstni kraj kranjske sivke je le streljaj proč – v Podsmreki. V tem kraju je namreč v 19. stoletju živela čebelarska družina Rothschütz oziroma Rošic, ki je trgovala s čebelami, baron Emil Rošic pa jih je tudi proučeval in je zaslužen za današnjo prepoznavnost, ugled in razširjenost kranjske sivke v svetu.

Čebelarji zgroženi

Po besedah Boštjana Noča, predsednika slovenskih čebelarjev, bosta v tej hiši kranjska čebela sivka in čebelarstvo nasploh predstavljeno na posebej inovativen način. Po njegovem mnenju bo to ena od točk promocije in prepoznavnosti slovenskega čebelarstva tako v izobraževalnem smislu kot tudi predstavitev čebelarstva in čebele tujim gostom. V objektu bo tudi regijski center za izobraževanje čebelarjev za dolenjsko regijo. Noč je sicer nad letošnjo čebelarsko sezono zgrožen, saj je dosegel čebelji donos na panj slabe štiri kilograme.

Prerez objekta v katerem so v zgornjem nadstropju v satju uredili prenočišča. VIR: Občina Ivančna Gorica

Povprečje na leto znaša od 15 do 20 kilogramov medu na panj. Za tako slabo letino je kriva spomladanska pozeba, potem pa obilica deževja, ki ga ni bilo konec vse do začetka junija. »Čebelarji smo v sicer medonosnem maju porabili ogromne količine sladkorja, samo da smo čebele ohranili pri življenju. Zgodila se je prava naravna katastrofa,« je povedal Noč. Ob tem pa dodal, da je Čebelarska zveza Slovenije ravno včeraj ustanovila posebno skupino čebelarjev, ki se bo ukvarjala s prilagajanjem čebelarjenja na podnebne spremembe. Čebele bolj kot kadarkoli doslej potrebujejo pomoč, da jih zaščitimo in ohranimo, so si edini čebelarji.

Spanje v satju

V spodnjem delu objekta, ki stoji v samem središču tega srednjeveškege mesteca, je kavarna, kjer bodo obiskovalci lahko poskusili različne dobrote in napitke, ter trgovina z izdelki iz medu in drugi čebelarski izdelki, predvsem lokalnih ponudnikov. V neposredni bližini je tudi učni čebelnjak s parkom medovitih rastlin in kip, ki je bil predstavljen ob prvem svetovnemu dnevu čebel in je posvečen kranjski sivki. V okviru Hiše kranjske čebele se bodo odvijale tudi delavnice in izobraževanja, namenjena ozaveščanju o pomenu čebel.

Namen Hiše kranjske čebele je ohraniti zgodovinsko in kulturno dediščino kranjske čebele, popularizacija pomena čebele za obstoj življenja in iskanje novih poti za ohranjanje znanj in veščin čebelarjenja ter razvoj novih znanj, kompetenc in tehnologij na tem področju, vključno z razvojem novih, inovativnih izdelkov in storitev ter s tem povezanim razvojem podjetniških iniciativ, je povedala Maja Lampret, direktorica občinskega zavoda Prijetno domače. Prav na vrhu stavbe so v obliki satovja prostori za prenočitev, kjer bodo gostom nudili občutek bivanja v panju. Naenkrat bo lahko prenočilo do 24 oseb. Naložba je ocenjena na 3,5 milijona evrov, od tega je dva milijona evrov prispevala Evropska unija, 700.000 evrov je primaknila ivanška občina, preostalih 800.000 evrov pa država.