Kranj – »Aprila težav in zapletov verjetno še ne bo, maja pa, če se ne bo nič uredilo, lahko pričakujemo 'vojno stanje',« je ponedeljkovo potezo 23 zdravnikov družinske medicine iz Zdravstvenega doma Kranj, ki so skladno z napovedmi vložili odpovedi pogodb o zaposlitvi, komentiral direktor Osnovnega zdravstva Gorenjske (OZG) Jože Veternik.

Ni bila prvoaprilska potegavščina. Grozilo je od 16 do 20 odpovedi družinskih zdravnikov, številka se je ustavila pri 23 (od 34 zaposlenih). V vseh primerih je bilo zapisano podobno: »Odpoved dajem zaradi pritiska ZZZS k obremenitvam prek normativa in standarda iz modre knjige ter dela v razmerah, ki onemogočajo izpolnjevanje temeljnega poslanstva zdravniške stroke.« Pisma, 10. marca poslanega takratnemu (vmes že odstoplemu) ministru Samu Fakinu, odgovorni očitno niso jemali resno, zato je zdravnikom, sitim tisočkrat izrečenih in nikoli uresničenih obljub, prekipelo. »Odpovedi bodo umaknili šele, ko bodo stvari nedvoumno dogovorjene, zapisane in podpisane,« poudarja direktorica ZD Kranj Lilijana Gantar Žura.



Zakonsko določen odpovedni rok 60 dni bo potekel konec maja, takrat bo, če se stanje ne bo spremenilo, treba izdati sklepe o odpovedih. Zdravniško pismo je sicer sestavljalo osem zahtev, prva in glavna se je nanašala na letošnji dogovor o zvišani meji, po kateri zdravniki lahko odklonijo na novo registrirane paciente, ki ni več enotna za vso Slovenijo, kot je veljalo po predlani sprejetem sporazumu med vlado in sindikatom Fides (1895 glavarinskih količnikov), temveč se po novem upoštevajo lokalna povprečja. Že slovensko povprečje za 25 odstotkov presega določilo iz leta 2017, kranjsko pa je še deset odstotkov višje od slovenskega. Konkretno: en družinski zdravnik v ZD Kranj obravnava do 70 pacientov na dan, rekord, na katerega niso ponosni, pa je bil 120 obravnav v enem dnevu. Tudi več kot 2300 opredeljenih pacientov ambulante rekorderke je podatek, s katerim se ni mogoče kititi.

Le še šest do osem družinskih zdravnikov

V OZG in vodstvu zdravstvenega doma se morajo pripraviti tudi na morebiten majski črn scenarij, po katerem bi, kot poudarja direktorica, brez osebnega zdravnika ostalo več kot 40.000 ljudi, kar pomeni približno polovico prebivalstva Kranja in sosednjih občin pod nekdanjo skupno upravo (Jezersko, Naklo, Šenčur, Preddvor, Cerklje na Gorenjskem). »Seveda si v 21. stoletju nihče ne želi zadev privesti do 'vojnega stanja', a če ne bo ukrepov, se bo zgodilo prav to. Če bo obveljalo vseh 23 odpovedi, nam v Kranju na voljo ostane le še šest do osem zdravnikov družinske medicine, specialisti pediatrije in urgentna ambulanta. Zato tudi glasno pozivamo ministra in druge akterje, da poskusijo že ta teden na sestankih doseči ustrezen dogovor. Najhitrejša rešitev bi bila takoj sprejeti aneks številka 1, ki je bil v obravnavi že prejšnji teden, a ga je upravni odbor ZZZS odklonil, ter omejiti in ublažiti vrednosti pri opredeljevanju pacientov,« pojasnjuje Veternik.



Izredne razmere in razpad sistema – tako pa možne posledice odpovedi ubesedi Lilijana Gantar Žura, ki pa vendarle ni povsem črnogleda glede epiloga te zgodbe, saj na drugi strani mize, pri novem ministru Alešu Šebedru, ki je v petek obiskal vse tri »kritične« zdravstvene domove (poleg kranjskega še v Celju in Nazarjah, vendar se z zdravniki ni sestal), čuti razumevanje in usmerjenost v iskanje rešitev. Po njenih podatkih do zdaj ni še nihče od 23 zdravnikov (po)iskal novega delodajalca: »Če se bodo zadeve uredile in če bo začel sistem delovati, sem prepričana, da bo večina ostala lojalna ZD Kranj.« Prikima tudi Veternik: »Motiv večine zdravnikov je ohraniti delovno mesto pri nas. Računamo, da bomo aprila vsi akterji s pozitivno energijo ugotovili resnost stanja ter skupaj s stroko in sindikati našli rešitve, ki bodo zadovoljile zdravnike, da bodo svoje namere preklicali.« Če se to ne bo zgodilo, bodo pritisk čutili predvsem na urgenci, ki pa je na Gorenjskem v nenujnih primerih plačljiva.

Petdeset tujih zdravnikov

Kranjski župan Matjaž Rakovec poziva k sistemskim rešitvam in sprejetju aneksa št. 1 k splošnemu dogovoru za leto 2019. Iz njegovega kabineta so sporočili, da se je s predstavniki OZG in ZD Kranj pogovarjal tudi o možnosti razpisov koncesij, vendar ob pomanjkanju zdravnikov tudi v Kranju ni interesa za družinsko medicino. V Rakovčevem kabinetu so zapisali: »Podeljevanje koncesij ni rešitev problema, saj ne razbremeni trenutnih zdravnikov. Koncesije so namreč dopolnilo javni mreži in ne inštitut za reševanje kadrovskih težav javnih zavodov. V sedanjih razmerah s koncesijo ne pridobimo dodatne vrednosti, pride pa do tega, da javni zavod izgubi zdravnika, ki se prijavi na razpis koncesije.«



Kako naprej? Sindikat družinskih zdravnikov Praktikum po besedah predsednika Igorja Muževiča predlaga sprejetje interventnega zakona in začasno uvedbo inštituta izbranega zdravstvenega zavoda za bolnike, ki se ne morejo opredeliti pri izbranem zdravniku. Zavod bi, ob poenostavljenih zaposlitvah tujih, upokojenih in svobodnih zdravnikov, omogočal obravnavo teh pacientov. Tudi minister Šabeder kot eno od možnosti za reševanje pomanjkanja zdravnikov družinske medicine vidi uvoz tujih zdravnikov, kratkoročno bi jih potrebovali okoli 50. »Sicer pa bodo ukrepi večplastni in takojšnji, saj imamo mesec, kvečjemu dva časa, da uredimo in se dogovorimo o zadevah,« dodaja minister.