Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Vizualna umetnost

Pirelijev koledar za leto 2020 v iskanju Julije

Devet žensk, devet interpretacij Shakespearove junakinje pred objektivom Paola Roversija.
Ustvarjalci Pirrelijevega koledarja so pred dnevi dovolili medijem vpogled v nastajanje edicije za leto 2020. FOTO: Alessandro Scotti/Pirelli
Ustvarjalci Pirrelijevega koledarja so pred dnevi dovolili medijem vpogled v nastajanje edicije za leto 2020. FOTO: Alessandro Scotti/Pirelli
9. 8. 2019 | 10:30
10:21
Leto se je komaj dodobra prevesilo v drugo polovico, v Veroni in Parizu pa že nastaja naslednji Pirellijev koledar. Čeprav je v 65 letih postal sinonim za edini koledar, ki ga je vredno imeti in obdržati, bo tokrat poseben zaradi trojega: leta 2020, ki vznemirja s ponavljajočim se zaporedjem cifer, slovitega modnega fotografa Paola Roversija in deveterice dam, poosebitev sodobne Julije.

Tema prihodnjega Pirellijevega koledarja bo nekakšen poklon Shakespearjevi drami Romeo in Julija. Fotograf italijanskega rodu Paolo Roversi je v želji, da bi ostal čim bliže dogajanju, sceno postavil tudi v Verono, kjer se dogaja največja ljubezenska zgodba vseh časov, le da tokrat Julija ne bo ena, ampak jih bo devet. Kajti ljubezen ima mnogo obrazov, a samo eno ime, Julija, kakor se glasi vodilna misel kampanje.
 

Nedolžnost, naivnost in iskrenost


Paolo Roversi FOTO: Wikipedija
Paolo Roversi FOTO: Wikipedija
Devet žensk – igralk in manekenk ter med njimi umetnica – uteleša koncept ljubezni in prav vse bi zaradi vlog, ki so jih odigrale v življenju, lahko igrale sodobno Julijo, takšno, kakršno išče Paolo Roversi. »V moji zgodbi ni Romea, so samo Julije, ki se pojavijo na snemanju in v odgovoru na vprašanje razkrijejo svojo verzijo te ženske, preden se vanjo tudi spremenijo,« je povedal za Vogue. V odgovorih so ga ganile njihova nedolžnost, naivnost in iskrenost, kar jih tudi v resnici povezuje z Julijo, je razmišljal italijanski fotograf, ki že 45 let ustvarja v Parizu.


Fotografski aparat je mladeniča iz Ravenne prevzel v najstniških letih. Prelomno je bilo poletje 1964, ko je fotografiral družinske počitnice v Španiji. To je bilo še v časih, ko so ga bistveno bolj kot slike zanimale besede in poezija, je povedal v pogovoru za Business of Fashion. Kmalu si je v domači kleti uredil temnico in začel razvijati, ključno pa je bilo srečanje z lokalnim profesionalnim fotografom Neviom Natalijem, ki ga je vzel v uk. V njegovem studiu je preždel ure in ure in spletel globoko prijateljstvo ne le z učiteljem, ampak tudi s fotografijo.

V Italiji je navezal še en pomemben stik; spoznal je umetniškega urednika Petra Knappa, ki ga je v sedemdesetih letih zvabil v Pariz. Takrat je imel že nekaj izkušenj; kalil se je pri Associated Press (njegova prva naloga je bilo fotografiranje pogreba ameriškega pesnika Ezra Pounda v Benetkah leta 1972), a kot »usodno« izpostavlja odločitev, da postane asistent pri britanskem fotografu Lawrenceu Sackmannu, ki je bil znan kot zelo zahteven človek. »Večina njegovih asistentov je zdržala le nekaj tednov, potem pa so mu ušli,« je povedal Roversi, »toda naučil me je vsega, kar sem potreboval, da sem lahko postal profesionalni fotograf. Sackmann me je naučil kreativnosti.«

Albert Watson je avtor fotografij koledarja za tekoče leto. FOTO: AFP
Albert Watson je avtor fotografij koledarja za tekoče leto. FOTO: AFP

 

Popolnoma italijanski


To je pozneje izrazil pri sodelovanju s številnimi modnimi revijami in znanimi modnimi oblikovalci, kot so Christian Dior, Yves Saint Laurent, Valentino, Johdži Jamamoto in Rei Kavakubo (Comme Des Garçons). Z leti je postal prepoznaven po umirjenih sanjavih fantastičnih fotografijah, ki so v sorazmerju z njegovo umirjeno osebnostjo. »Nikoli si nisem posebno prizadeval, da bi razvil svoj fotografski podpis, zgodil se je organsko in zdi se mi globoko italijanski,« je razmišljal v pogovoru za Business of Fashion. »Moja mehka strogost in asketizem sta italijanska. Moja duhovnost je italijanska. Tudi svetloba je italijanska. Vse to se je zgodilo brez racionalnega razloga. Umetnik se preprosto hrani s tem, kar vidi okrog sebe. Bolj ko je to nezavedno, globlje seže.«

Že sam pogled v zakulisje fotografiranja za Pirellijev koledar kaže, kako se združujeta njegova senzualnost in senzualnost izbranih žensk. Osmim prepoznavnim obrazom se kot gostja pridružuje njegova hčerka, umetnica Stella Roversi. Njena strast sta kinematografija in fotografija, a je že vrsto let tudi vodilni model v očetovih kampanjah. Vse druge Julije, ki jih je izbral, so mlade, posebne in (v duhu današnjega časa) vplivne.

Julija, ki bi gotovo pritegnila največje občinstvo, je Emma Watson. Britanska igralka in aktivistka ima na družbenih medijih okoli sto milijonov sledilcev, znana je predvsem po vlogah Hermione Granger v Harryju Potterju, na eni izmed verzij Roversijevih fotografij pa v dolgi rožnati obleki in z belim pokrivalom spominja na dekle iz serije Deklina zgodba po predlogi pisateljice Margaret Atwood. Lastnost, ki iz nje dela izjemno žensko, je prav boj za pravice in enakopravnost žensk; med drugim nastopa kot ambasadorka UN Woman.

Koledar iz leta 1984 po desetletnem premoru vnesel sledove pnevmatik v fotografije. FOTO: Wikipedija
Koledar iz leta 1984 po desetletnem premoru vnesel sledove pnevmatik v fotografije. FOTO: Wikipedija

 

Kdo so Roversijeve Julije?


Značilnosti Julije 21. stoletja so snovalci koledarja prepoznali še v mladi Yari Shahidi, igralki, manekenki in aktivistki, ki nima nič manjših ciljev kot postati predsednica ZDA. Zavzema se za pravice deklet, revija Time jo je uvrstila med 30 najbolj vplivnih najstnikov (ima komaj 19 let), Forbes med vplivneže pod 30 let. Ne prav veliko starejša je Indya Moore, prvi transspolni model (zase sicer ne uporablja ne moške ne ženske slovnične oblike), ki je dobil priložnost za sprehod po modni pisti velikih modnih hiš, med njimi sta bili Dior in Gucci. Od doma v Bronxu je zbežala pri štirinajstih letih zaradi »transfobije«, deset let pozneje jo je Time zapisal med sto najvplivnejših ljudi na svetu.

Rosalia je latinska Julija. Katalonska pevka je pri sedemnajstih letih prestala operacijo, zaradi katere je morala začeti znova in zdaj šteje oboževalce v milijonih. Julija, ki je ravno tako morala čez težke ovire, je angleška igralka Claire Foy. Pri osemnajstih letih so ji odkrili tumor na očesu, ki je deformiral njen obraz in jo v mladih letih prisilil k spoznanju, da je v življenju kaj pomembnejše od lepote.

Chris Lee s pravim imenom Li Yuchun je obraz Kitajske in s tem morda tudi najbolj unikaten del koledarja, kakor jo predstavljajo v kampanji. Pevka, ki je vzniknila iz kitajskega šova talentov, vodi dobrodelno organizacijo, je modna ikona in ena najbolj vplivnih ljudi na Kitajskem. Ameriško igralko Kristen Stewart si je morda najlaže predstavljati kot Julijo, navsezadnje je v sagi Somrak odigrala dekle Bello, ki je na smrt zaljubljeno v vampirja Edwarda. Na koncu je tu še igralka Mia Goth, ki je debitirala v svojstveni Nimfomanki režiserja Larsa von Trierja.

Skupina Perpetuum Jazzile je konec lanskega leta nastopala na predstavitvi Pirellijevega koledarja. FOTO: Perpetuum Jazzile
Skupina Perpetuum Jazzile je konec lanskega leta nastopala na predstavitvi Pirellijevega koledarja. FOTO: Perpetuum Jazzile

 

Doslej 46 edicij


Čeprav je Paolo Roversi za Pirellijev koledar našel svoje Julije, je prepričan, da se iskanje ne bo nikoli zares končalo: »Še vedno iščem Julijo in mislim, da jo bom vse življenje, kajti na koncu ni Julija nič drugega kakor sanje.«

To pa je tema koledarja, ki odšteva dneve letošnjega leta. V njem je fotograf Albert Watson v ospredje postavil štiri ženske, ki sledijo svojim sanjam. Upodobile so jih prva temnopolta primabalerina ameriškega baletnega gledališča Misty Copeland, igralka Julia Garner, manekenka Gigi Hadid in igralka Laetitia Casta. Ob njih je Watson postavil partnerje, v teh vlogah so nastopili baletnika Sergej Polunin in Calvin Royal III., oblikovalec Alexander Wang in manekenka Astrid Eika. »Hotel sem spremeniti Pirellijev koledar. Moja želja ni bila narediti ženske le kot lika, ki ga nekdo pripne na steno, ampak povedati zgodbo o njihovem življenju, zato sem vključil tudi močne partnerje,« je pojasnil Watson.

Kultni koledar je sicer prvič izšel leta 1964 v vsega skupaj 46 edicijah. Predlog zanj je dal britanski direktor oglaševanja Derek Forsyth. Želel si je, da bi ustvarili koledar, ki ga ljudje konec leta ne bi brezbrižno zavrgli. Od leta 1964 do 1974 so jih menda natisnili le po 4000 ter jih razdali Pirellijevim zastopnikom in trgovcem. Ker jih ti kljub pobožnim željam snovalcev niso shranili, je cena ohranjenih izredno visoka. Vsako leto za koledar namenijo okoli 1,8 milijona evrov, izdajo pa jih 20.000.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine