Klimtova Die Jungfrau in idrijska čipka sta se zlili v eno

Idrijska čipka je že dolgo nazaj stopila iz tradicionalnih okvirov in postala (bolj) atraktivna. Zasluga za to gre pogumnim in iznajdljivim klekljaricam, ki so si upale dati krila svoji domišljiji ter z novimi pristopi svetu pokazale, da za to umetnost ni meja. Digitalno animacijo je ustvaril dvojec Karlo Kirri.

Razstava Ženska moč s Klimtom v čipki je nov presežek, za katerega so članice Društva klekljaric idrijske čipke kot navdih vzele sliko Die Jungfrau avstrijskega slikarja Gustava Klimta in čipko povezale s sporočilom, da ženska moč ne le obstaja, pač pa se izraža skozi umetnost in prehaja iz generacije v generacijo.

Uokvirjene klekljane umetnine bi težko našle boljši prostor za razstavo, kot je Galerija sv. Barbare v Idriji. Sivina in hlad prostora v kripti sta namreč čudovita protiutež barviti čipki, ki kljub svoji majhnosti in nežnosti izraža neverjetno moč. Kot bi klekljarice v male fragmente prelile vse izkušnje, znanje, ves pogum, ki so ga nabirale skozi leta oziroma desetletja.

Avtorica koncepta je Maša Strobl, diplomirana inženirka računalništva, ki neznansko rada ustvarja. Kleklja sicer šele dobro leto in pol, ji pa zato ne manjka poguma in odprtega duha. Druge klekljarice so takoj sprejele izziv, kako Klimta preliti čipko, in ta  nikakor ni bil majhen.

»Velikokrat klekljanje poteka tako, da dobiš v roke papirc in nit. Tu pa smo morale izbrati fragmente, ki so nam bili najbolj sporočilni, morale smo slediti Klimtovim barvam, kar je bilo težko, ker smo ravno pri barvah sukanca omejene. Zato smo uporabile tudi volno, šiviljsko nit, kar je pač vsaka imela doma. Pomagale smo si, se bodrile in podpirale, saj je ta projekt zahteval veliko medsebojnega zaupanja, znanja in poguma,« je dejala Maša Strobl.

V eno čipko so vložile približno 40 ur dela, od ideje do izvedbe in razstave je preteklo leto dni. Na razstavi je v okvirjih na ogled 27 čipk, na celotni skupni instalaciji, na kateri se iz malih fragmentov rodi Die Jungfrau ali pa, če je gledalcu tako ljubše, iz Klimtove slike zrastejo čipke, jih je 36.

Nekatere klekljarice so namreč izdelale več kosov, da so tako dopolnile instalacijo. Mašo Strobl sta na Klimtovi umetnini nagovorila dva podobna motiva, večjega je nato sklekljala ona, manjšega pa njena 13-letna hči Zoja, najmlajša članica idrijske klekljarske skupine. Zoja je, simbolno, Die Jungfrau, mlada ustvarjalka, prihodnost idrijske čipke.

Klimtova Deklica kot utelešenje ženske moči

Sliko Die Jungfrau (Deklica) je Gustav Klimt ustvaril leta 1913 in je eno od njegovih zadnjih del. Shranjena je v Narodni galeriji v Pragi. Cvetje na sliki simbolizira evolucijo v ženskost; vsaka od šestih žensk predstavlja določeno življenjsko obdobje. Klimt velja za umetnika, ki je precej prispeval k emancipaciji žensk in ponovni obuditvi erotičnega elementa.

Skozi svoje slike je namreč poskušal družbo osvoboditi spon lažne morale, oportunizma in svetohlinstva ter bil s tem kritičen do sodobnikov. Njegova Deklica tako danes bolj kot kdaj prej kljubuje času in izraža potrebo ženske, da zaživi po lastnih željah in potrebah.

»Ta razstava je unikatna simbioza dveh umetnosti, ki kljubujeta času. Idrijske čipke, katere tradicija sega stoletja v preteklost, in slike Die Jungfrau, ki izraža sodobne poglede na žensko dušo in njeno kompleksnost. Prepletanje teh dveh svetov ni naključje, temveč premišljena poteza, ki omogoča, da skozi umetnost odkrijemo tisto, kar je večno v ženski,« je bilo slišati na odprtju razstave.

Klimtova slika in klekljane umetnine so se povezale v en sam izraz ženske moči, in ni naključje, da so se povezale v Idriji. Die Jungfrau ni le vizualna upodobitev, temveč je utelešenje notranjih čustev, želja in sanj, ki jih ima vsaka ženska. Idrijska čipka je drugi del istega zrcala, ki opazovalcu razkriva, kako se notranji svet klekljarice, ki vrti lesene palčke, materializira skozi natančno prepletanje niti. Niso zaman v četrtek odmevale besede, da »je umetnost s projektom Die Jungfrau postala sredstvo izraza najglobljih resnic«. O ženski moči govorijo tako čipka kot vzorci in linije, ki so jih uporabile ustvarjalke.

Odprtja razstave so se med drugim udeležili avstrijska veleposlanica Elisabeth Ellison-Kramer, idrijski župan Tomaž Vencelj in generalni sekretar slovenske nacionalne komisije za Unesco Gašper Hrastelj. Tomaž Vencelj je razstavo opisal kot še eno inovativno in nadvse zanimivo predstavljeno prezentacijo idrijske čipke. Dejal je, da idrijske klekljarice navdušujejo z novimi kombinacijami in poudaril pomen, ki ga ima v tej umetniški obrti moč celotne skupnosti, pa tudi notranjo moč, ki jo v čipke zlije vsaka od klekljaric: »Vztrajate in nadgrajujete idrijsko čipko ter iščete nove pristope. Ta pomembni del naše zgodovine in tradicije tako z vami raste in se razvija.«

Veleposlanica Elisabeth Ellison-Kramer se, kot je dejala, zaveda, koliko truda, znanja in požrtvovalnosti zahteva klekljanje, saj je kot najstnica tudi sama vzela v roke klekeljne. Rojeno Dunajčanko, ki nadvse ceni Gustava Klimta, je navdušilo delo idrijske klekljarske šole, prav tako dejstvo, da jo obiskuje veliko otrok. V programu Čipkarske šole Idrija se izobražujejo otroci in mladi med 6. in 18. letom starosti, od leta 2005 pa izvajajo tudi program klekljanja za odrasle. Razstava Ženska moč s Klimtom v čipki bo v Galeriji sv. Barbare na ogled do 4. septembra.