Brez revolucionarnih žensk idrijske čipke ne bi bilo več

Klekljarica, ki sedi za bulo in v rokah prepleta lesene »paličice«, je desetletja eden od simbolov Idrije. Zato ni naključje, da bo v ospredju 41. festivala idrijske čipke (r)evolucija čipke oziroma njen razvoj, a s poudarkom na – ženskah. Program, s katerim se bodo med 16. in 18. junijem v mestu poklonili čipki in njenim ustvarjalkam, je bogat in prepleten z različnimi zvrstmi umetnosti in kulture ter športa in kulinarike.

Evolucija in hkrati revolucija sta vpeti v letošnji festivalski slogan – brez pogumnih, ustvarjalnih in revolucionarnih žensk, ki si upajo pogledati čez planke, idrijske čipke ne bi bilo več, pa tudi ne festivala. V zadnjih letih se prav z največjo prireditvijo (in zaradi nje) poudarja sodelovanje klekljaric z drugimi institucijami v mestu in regiji. Zaradi napredne misli in vizije čipka še zmeraj živi in se razvija. Klekljarice niso le ponesle čipke v svet in ostajajo zaslužne za to, da se je ohranila do danes, pač pa skrbijo tudi, da gre v korak s sodobnimi trendi, je poudarila direktorica idrijskega zavoda za turizem Valerija Božič.

Letos bo med drugim izpostavljeno sodelovanje Čipkarske šole Idrija (ČŠI) in rokodelske sekcije Društva rejcev drobnice Idrija-Cerkno z Inštitutom za svilogojstvo in svilarstvo Rebeke Lucijane Berčič. V Idrijo so pripeljali sviloprejke; prikazali bodo celoten proces njihovega razvoja – odvijanja svilenih kokonov ter pridelave svilenih niti. Podobno kot buba, ki se zaprede v kokon, iz katerega nato odleti metulj, se pod prsti ustvarjalk – od ideje, papirca do klekljane umetnine – rojeva oziroma kreira idrijska čipka.

Preplet klekljarstva in svilogojstva bodo prikazali tako na otvoritveni slovesnosti (zaradi nepredvidljivega vremena bo v Modri dvorani) kot tudi na razstavi Sijaj svilene niti. V čipko Žito, ki jo bodo prvič prikazali na festivalu, šla pa bo tudi na World Expo 2025 na Japonskem, je devet klekljaric Eksperimentalne klekljarske skupine pri ČŠI z Majo Svetlik na čelu vložilo okrog 500 ur dela.

Povpraševanje po svili raste

Za svilogojstvom stoji cela znanost, nič ni prepuščeno naključju. Članice Eksperimentalne klekljarske skupine so kar nekaj časa preizkušale, kakšen tip je najbolj primeren za idrijsko čipko. »Niti so bile različnih debelin – debelina pomeni, iz koliko kokonov je sestavljena ena nit. Za nit iz 155 kokonov se je recimo izkazalo, da je predebela za klekljanje uhanov. Na koncu smo standardizirali od 10 do 15 različnih niti, pa še od teh smo izbrali le tiste, ki so res kvalitetne, se ne trgajo, ne cefrajo ali razpadajo. V idrijsko čipko smo se poglobili tako praktično kot teoretično,« zahteven proces dela opisuje Rebeka Lucijana Berčič. Da je nit na koncu kvalitetna, mora biti kokon dovolj dober; pridelati takšnega pa zahteva dolgoletno delo, preizkušanje, poskuse in napake.

Svila je specifičen material, ki ga imamo po krivici v zavesti še zmeraj kot luksuznega, prestižnega, zelo občutljivega. Dajemo mu oznako buržujskosti. »Največja proizvajalka svile je Kitajska, a se je pri njih proizvodnja v zadnjih petih letih zmanjšala za polovico. Svetovne cene svile so poskočile za dvakrat. Zato se tudi v Sloveniji, ki se šele dobro pomika proti trgu svile, kaže ekonomska upravičenost pridelave tega materiala, predvsem kot dopolnilne kmetijske dejavnosti. Ne bo pa šlo čez noč, treba bo najti manjše kmete, uvesti drobljeno proizvodnjo,« dodaja Rebeka Lucijana Berčič.

Svilena nit je po njenih besedah zelo podobna niti za klekljanje; barvajo jo na različnih stopnjah predelave, poskusili so tudi že z barvanjem čipke, ko je bila že sklekljana.

Poklon ženskam

Katera imena so med drugimi zaznamovala zgodovino idrijske čipke? Prekupčevalki z živim srebrom in čipkami Marina Melhiorca in Margareta Jereb, učiteljica Frančiška von Hass, pa podjetnica Marija Lapajne, prva učiteljica klekljanja in pobudnica ustanovitve čipkarske šole Ivanka Ferjančič ter mojstrica risanja vzorcev Zorka Rupnik. Draga Urbas, zaslužna za ohranitev čipkarske šole. Medtem ko so omenjene ženske zaznamovale preteklost, je Ema Nina Kacin, učenka čipkarske šole, ki prihaja iz družine, kjer klekljajo vse ženske, ena tistih, ki predstavljajo prihodnost klekljarske obrti v Idriji.

Ženskam, ki so v preteklosti s klekljanjem občutno prispevale v družinsko blagajno, in tistim, ki predstavljajo prihodnost te žlahtne tradicije, se bodo na poseben način poklonili že na otvoritveni slovesnosti. Otvoril jo bo ženski pevski zbor Kombinat, in sicer s pesmijo Bread and Roses, kruh in vrtnice. Gre za politični slogan, je pojasnila Valerija Božič, ki izvira iz govora ameriške aktivistke za volilno pravico Helen Todd – navdihnila jo je pesem Jamesa Oppenheima.

»Pesem je bila prvič objavljena v reviji The American Magazine decembra 1911 s pripisom 'Kruh za vse in tudi vrtnice' ter postala slogan žensk na Zahodu. Slogan Kruh in vrtnice poziva k poštenim plačam in dostojnim delovnim razmeram,« je dejala Božičeva. Stavko tekstilnih delavk, ki je trajala od januarja do marca 1912, je pospremil transparent »Hočemo kruh in tudi vrtnice«, in ta je danes podobno aktualen, kot je bil tedaj. Klekljarice so za svoje ustvarjanje še zmeraj plačane premalo, mnogi se čudijo »visokim« cenam čipke, ne zavedajoč se, koliko dela, znanja, truda in materiala je vloženega vanjo.

Dvajseto obletnico delovanja Društva klekljaric idrijske čipke in 70. obletnico Mestnega muzeja Idrija bodo klekljarice z idrijskega, cerkljanskega in črnovrškega območja zaznamovale na razstavi Skupaj v krogu, za katero so izdelale klekljan prt premera 1,8 metra, v katerega so vložile 2150 ur dela. Vzorec zanj je pred desetletji narisala Idrijčanka Zorka Rupnik; sestavljen je iz 28 kosov, ki so v čipko povezani s šivi v skupni dolžini 18 metrov. Okrogla oblika prta simbolizira celovitost in popolnost, je brez začetka in konca, nadaljuje se kot življenjski cikel. O življenju, veselih in bridkih trenutkih, povezanih s klekljanjem, bo na razstavi skozi svoje pripovedi in predmete spregovorilo dvajset izbranih klekljaric, članic društva.

Čipka ostaja pomemben del identitete Idrije in skrbi, da potuje glas o mestu in znanju, ki domuje v njem, ne le v sosednje občine in na naslovnico ugledne revije National Geographic, pač pa tudi v Liverpool (z oblačili letošnjih evrovizijskih predstavnikov Joker Out, ki bodo v času festivala na ogled v Idriji) in v vesolje.

»V Sloveniji je več kot šestdeset klekljarskih društev, v katerih učijo klekljati idrijsko čipko. Na letošnje državno tekmovanje v znanju klekljanja za pokal Ivanke Ferjančič se je uvrstilo 188 učenk in učencev, kar je rekord. Čipkarsko šolo Idrija obiskuje štiristo otrok in več kot sto odraslih. Idrijska čipka živi, se razvija, prehaja v razne oblike. Da, zagotovo je del identitete Idrije, zato jo moramo negovati, hkrati pa pustiti, da se razvija naprej in ostaja zanimiva za vse generacije,« je prepričana Valerija Božič.

Štirinajst inovativnih razstav in trideset spremljevalnih dogodkov za vse generacije, tradicionalno nedeljsko tekmovanje iz znanja v klekljanju ter ponavadi dobro obiskan sejem domače obrti so pokazatelj, da ima klekljarska umetnost veliko ponuditi in da meja za čipko (skorajda) ni.