Neomejen dostop | že od 9,99€
Prostore galerije AQ je prejšnji mesec prevzela v petletno upravljanje Gimnazija Celje Center (GCC). V gimnaziji, v kateri od leta 2004 poteka tudi umetniški program likovne smeri, so napovedali, da bodo galerijo v celoti vodili dijaki. Kljub temu bo galerija, ki je v zadnjih letih dobila prepoznavnost in gostila razstave, koncerte, literarne večere ter druge kulturne dogodke, ostala odprta za vse obiskovalce. V kontekstu medgeneracijskega dialoga bo nekakšen socialni eksperiment, so pojasnili v GCC.
Umetniška četrt v starem mestnem jedru Celja z ateljeji deluje od leta 2004. Devet let pozneje je kot projekt ustvarjalcev umetniške četrti nastala galerija AQ. Več let jo je uspešno vodil fotograf in umetnik Robert Hutinski, ki pa je, kot je dejal ravnatelj GCC Gregor Deleja, hotel galerijo predati nekomu, ki bi razmišljal drugače, širše in bi nadaljeval tradicijo povezovanja, ki jo je Hutinski ustvaril v preteklih letih. Ko je občina objavila poziv za vse prostore v umetniški četrti, se je za galerijski prostor prijavila tudi GCC. »Občina je prepoznala, da v prostor ne vstopa le en umetnik in en umetniški kolektiv, ampak generacija oziroma generacije mladih. Nekateri so na umetniški poti, drugi so predvsem zvedavi, in ta umetniška izkušnja je lahko za njihovo prihodnost neprecenljiva,« je dejal Deleja.
Galerijo bodo vodili dijaki. Česa podobnega v slovenskem šolstvu ni, a s tem bodo dijaki dobili vrsto kompetenc, je poudaril Deleja. »Mentorske vloge bodo tu v klasični antični maniri, pomoč pride le, če se zanjo prosi. Podajamo se v neznane vode.« Profesorica risanja in slikanja na GCC ter mentorica umetniških projektov Andreja Džakušič je spomnila, da galerija AQ ni bila le galerija, ampak tudi prostor srečevanja, druženja in živega kulturnega dogajanja v mestu. Dodala je, da bi bila zdaj galerija lahko odskočna deska za mlade umetnike, ne le likovne, bo pa način dela, ki je še neznanka, tudi za mentorje izziv: »Gre za vznikanje idej dijakov, mi smo le spodbujevalci, skušamo pomagati in spraviti ideje v življenje na način skupnostne umetnosti. Gre tudi za socialni eksperiment. Vsekakor upamo na prepletanje med generacijami, različnimi področji, sodelovanje med srednjimi šolami.«
Dijakinja drugega letnika Glorija Paš je dejala, da se mladi veselijo, da so dobili prostor za ustvarjanje in druženje. Napovedala je, da bodo v galeriji večinoma resnično ideje mladih, prve sestanke, kaj vse bodo pripravili, so že imeli. Hkrati se s tem ustvarja možnost za nekaj večjega, je dodal Deleja. »To bo precej zanimiv eksperiment, ali se lahko vrne klubska scena, ki je bila nekoč v Celju močna. Ali bo ta generacija to naredila in ali bo znala mrežiti tudi prihodnje generacije.«
V galeriji je na ogled prvi, pilotni projekt, razstava Sobivanje, ki jo je na umetniških delavnicah z dijaki drugega letnika pripravila nekdanja dijakinja likovne gimnazije GCC in danes uveljavljena umetnica Tina Konec. Naslednjo razstavo bodo odprli 5. maja. Gre za 18. zaključno razstavo letne produkcije umetniške gimnazije. Tokrat bo na štirih lokacijah: v Osrednji knjižnici Celje, Galeriji sodobne umetnosti, Likovnem salonu in galeriji AQ, kjer bosta na ogled instalaciji, ki so ju ustvarili dijaki prvega letnika z vizualno umetnico Ivo Tratnik in umetniškim tandemom AnKo.
V Celje se danes vrača Mladinski pevski festival. Zadnjega so pripravili pred štirimi leti, leta 2020 ga je ustavila epidemija. Mladinski pevski festival v Celju organizirajo od leta 1946, danes ob 18. uri pa bo v Celjskem domu spet zapelo več kot 350 pevk in pevcev iz več slovenskih srednjih šol. Tokratno srečanje je namenjeno spodbudi zborovskemu petju v srednjih šolah in povezovanju, zastavljeno je revijsko in ne kot tekmovanje. Festival oziroma koncert bo posvečen nedavno preminulemu skladatelju Jakobu Ježu. Mladi pevci bodo zapeli tudi s skupino LPS, ki bo Slovenijo zastopala na Evroviziji. Upajo, da bo dogodek, ki ga pripravlja Gimnazija Celje Center s finančno podporo Zavoda Celeia Celje, Mestne občine Celje in celjske območne enote Javnega sklada RS za kulturo, postal tradicionalen.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji