V nadaljevanju preberite: 

V dramskem tekstu dobi telo glavno vlogo. Ni le oklep nekega notranjega dogajanja, temveč je tudi protagonist in hrbtenica celot­nega besedila. Prek uvedbe telesa kot dramskega lika avtorica raziskuje načine, kako se travma izrisuje in doživlja tako na individualni kot na kolektivni ravni. Ranjeno telo postane mesto diagnosticiranja, kontekstualizacije in kartiranja ključnih udarcev, ki oblikujejo obstoj. Telo tako v besedilu ni le pasivno gonilo dogajanja, ampak tudi aktivni dejavnik v procesu ustvarjanja pomena.