V nadaljevanju preberite:

»Cenzura, ki je bila prej pretežno v cerkveni domeni, se je sredi 18. stoletja sekularizirala in pristala v državnem okrilju. Habsburška monarhija je v tem času oblikovala pravne podlage in birokratsko infrastrukturo, s pomočjo katere je nadzorovala polje javne besede, tako tiskane kot uprizorjene,« je povedal Marijan Dović, višji znanstveni sodelavec na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede. Vendar so se oblike nadzora v dolgem obdobju med vladavino Jožefa II. in prvo svetovno vojno spreminjale. Najbolj značilen mejnik je revolucionarno leto 1848.

Kako in zakaj je delovala cenzura, kateri slovenski avtorji so ji bili najbolj izpostavljeni? Kako so iznajdevali načine, da so še vedno povedali, kar so hoteli ter kako se cenzura kaže v današnjem času?