![»Spremembe lahko predrugačijo literarne in zgodovinske dokaze o avtorjevih rasnih in kulturnih predsodkih,« je opozorila direktorica ameriškega Pena Suzanne Nossel. FOTO: Jure Eržen](https://www.delo.si/media/images/20230407/1418861.width-660.jpg?rev=1)
Neomejen dostop | že od 9,99€
Med prvimi žrtvami nove uredniške mode prirejanja oziroma dobronamernega prilagajanja v duhu politične korektnosti so romani Iana Fleminga o Jamesu Bondu, knjige Roalda Dahla in Ursule K. Le Guin, tudi romanom Agathe Christie se ni uspelo izogniti novodobnim posegom, s katerimi so odstranili »žaljive izraze«.
Pomembno delo odkrivanja neprimernih besed ter formulacij v knjigah za otroke in mladino so V založbi Puffin, ki izdaja dahlove knjige, zaupali hordam »ambasadorjev vključevanja«, kakor so poimenovali svoje cenzorje, ki brskajo za vsem, kar naj bi bilo po njihovem v knjigah neprimerno, predvsem pa iščejo »škodljive stereotipe«. Za nove cenzorje se je sicer uveljavil izraz sensitivity readers, občutljivi oziroma občutljivostni bralci.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Berite Delo 3 mesece za ceno enega.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji