Skupni razvoj kulture v Istri in pika

V prihodnjih dneh bodo (izolski je to že opravil včeraj) sveti štirih istrskih občin potrjevali skup­no kulturno strategijo Kultura. PIKA (Piran, Izola, Koper, Ankaran). Ta dokument bo začrtal razvoj na neki način zgodovinske skupne kulturne politike do leta 2030. Strategijo je oblikovala posebna delovna skupina in je nastala hkrati s kandidaturo Pirana in drugih istrskih občin (tudi Trsta) za evropsko prestolnico kulture 2025. Vzporedno potekajo kadrovske menjave v Obalnih ­galerijah in Avditoriju Portorož.

Piranski župan Đenio Zadković je zatrdil, da si močno prizadeva povezovati kulturno delovanje in institucije v Istri, zato podpirajo in sprejemajo strategijo, ki postavlja temeljne skupne cilje, zastavljene že v načrtu morebitne uspešne pridobitve naslova EPK 2025. »Vendar bomo povezovanje in skupni razvoj kulture v tukajšnjih občinah nadaljevali, četudi s kandidaturo za evropsko prestolnico ne bi uspeli,« je zatrdil piranski župan.



V strategiji so zapisali nekaj ključnih nalog na področju kulture v prihodnjih dveh letih. Ustanovili naj bi skupno telo za kulturni razvoj, poskrbeli za povezavo festivalov in prireditev, za skupni napovednik dogodkov in njihovo koordinacijo, za dodatno ovrednotenje Tartinijeve dediščine in skrb za ureditev primernih depojev za kulturne institucije (predvsem muzeje in galerije).
V prihodnjih dneh (do 24. novembra) bodo vsa tri slovenska mesta, ki kandidirajo za kulturno prestolnico, oddala zaključno ­prijavno knjigo, sledila bosta zagovor in predvidoma konec decembra razglasitev prestolnice iz Slovenije. Piranska delovna skupina je pripravila končni program in ­vsebino kulturnega dogajanja v času prestolnice ter investicijski načrt. Poleg bogatega programa nameravajo v dobršni meri obnoviti portoroško skladišče soli Monfort, prenoviti, razširiti in posodobiti park skulptur na prostem Forma viva na Seči. Odkupili bi piransko palačo Trevisini ter jo preuredili v regionalno središče za glasbo. Izola je že pripravila dokumentacijo za odkup zemljišča in gradnjo kulturnega centra blizu morja.



Koper bo po odkupu nekdanjega skladišča soli Libertas v njem uredil center kreativnih industrij. V nekdanji rezidenci generalnega konzula Italije naj bi uredili rezidenčni in delovni center za prevajalce, pesnike in pisatelje. Občina Ankaran bo poskrbela za mobilni plavajoči oder. V štirih občinah so sešteli, da bodo za vse te ­načrte ­namenili 26,69 milijona evrov. Če bo prestolnica dodeljena Istri, bodo te naložbe izpeljali pred letom 2025. Med štirimi župani vse bolj prevladuje prepričanje, da bi morale občine bolj sodelovati pri sofinanciranju zavodov, ki s svojim delom občut­no presegajo občinske in regionalne meje.
Direktorica Gledališča Koper ­Katja Pegan in vodja glasbene produkcije RTV Slovenija Patrik Greblo sta že leta 2006 predlagala ustanovitev skupnega kulturnega centra, nato so pismo o nameri podpisali tedanji župani Vojka Štular, Breda Pečan in Boris Popovič. Vendar so kmalu po volitvah tistega leta pozabili na obljube, sodelovanje štirih občin pa obudili šele po letu 2018 z nastopom novih županov, ki so neprimerno bolj pripravljeni na sodelovanje.



»Če kdaj, je zdaj čas za združitev Gledališča Koper z Avditorijem Portorož. Nujno se bomo morali prilagoditi, iskati sinergije, racionalizacije ter povezovati moči, kadre in infrastrukturo,« je ocenil glasbenik, skladatelj, dirigent in nekdanji direktor Avditorija Portorož Patrik Greblo. Podobno meni Katja Pegan, ki je ocenila: »Če bodo podcenjevali znanje in izkušnje in če ne bodo povezali kadrovskega potenciala v Istri, bodo v piranski občini izgubili Avditorij.«
 

Avditorij in Obalne galerije čakajo na novo vodstvo

Povezovanje kulture štirih istrskih občin je očitno zelo zahteven zalogaj, s tem se bolj ali manj intenzivno ukvarjajo že ves čas po drugi svetovni vojni. Povezovanje na področju kulture je zdaj močno povezano s kadrovskimi spremembami v dveh pomembnih kulturnih institucijah v piranski občini. Ker se bo sedanja direktorica Avditorija Dragica Petrovič sredi decembra upokojila, je občina Piran objavila razpis, na katerega se je prijavilo enajst kandidatov. Od teh je občinska volilna komisija uvrstila v ožji krog štiri, vendar je dva od teh zavrnil svet zavoda, druga dva pa se nista zdela dovolj primerna volilni komisiji in županu.



»Presenetilo me je, da se na razpis ni prijavil Patrik Greblo, ker je bil v preteklosti že uspešen direktor Avditorija in je kader, kakršnega si želimo na čelu te ustanove. Prepričan sem tudi, da bi se moral Avditorij povezati z Gledališčem Koper, vendar mora to nalogo opraviti bodoči novi direktor Avditorija. Zato smo se odločili, da bomo razpis razveljavili, ga ponovili in prišli v čas po pandemiji, ko bo novim kandidatom lažje načrtovati delo in povezovanje kulturnih institucij. Ob prenehanju mandata Dragici Petrovič bom za vršilca dolžnosti začasno imenoval enega od zaposlenih, Boruta Bažca, ki ga je direktorica Dragica Petrovič že zdaj pooblastila za nadomeščanje. S tem sklepom bom naslednji teden seznanil svetnike.«
 

O vodenju Obalnih galerij bodo odločili svetniki
 

Na seji občinskega sveta bo župan prihodnji teden predlagal svetnikom imenovanje Mare Ambrožič Verderber iz Kopra. »Komisija je v ožji izbor predlagala tri kandidatke, ena (Martina Vovk) je kasneje umaknila kandidaturo. Med preostalima dvema kandidatkama je s svojim nastopom in izkušnjami v svetu najbolj prepričala Mara Ambrožič Verderber, ki se iz tujine vrača iz družinskih razlogov,« je pojasnil Zadković. Izbrana kandidatka je 39-letna raziskovalka, strokovnjakinja za kulturne politike in mednarodne strategije sodelovanja, kuratorka projektov, urednica knjig in predavateljica, pred leti je bila eno leto soavtorica in kuratorka slovenskega paviljona na Beneškem bienalu. Med štirimi župani vse bolj prevladuje prepričanje, da bi morale občine bolj sodelovati pri sofinanciranju zavodov, ki s svojim delom občutno presegajo občinske in ­regionalne meje.