Ob 28. Bienalu oblikovanja, ki bo potekal od 21. novembra 2024 do 6. aprila 2025, mineva šestdeset let od prve razstave. Ob letošnji organizatorji poudarjajo, da je več kot le to, da je večplastni manifest, prepleten z dialogi med sedanjostjo in preteklostjo, med oblikovanjem, umetnostjo in filmom, v fokusu bienala pa so tokrat feminizem, skrivnost in odpor skozi zakodirani jezik rož.

Tokratna edicija bienala oblikovanja združuje raznolike vrste dejavnosti oziroma ustvarjalnosti ter njihove akterje, od oblikovalcev do umetnikov, filmskih ustvarjalcev in mislecev, da bi razisk(ov)ali kompleksen odnos med umetnostjo, oblikovanjem in floriografijo.

Cvetlice kot dvojne agentke

Osrednja razstava Dvojna agentka: Govoriš jezik rož? raziskuje načine, kako so se ustvarjalne prakse polastile dvojnega jezika, da bi dosegla družbene spremembe. Cvetlični vzorci, iz katerih izhaja povezava med žensko in rožo, so namreč povezani tako s pripisovanjem okrasne vloge ženskam kot s premetenostjo pri prenašanju sporočil, s čimer cvetlice tako, da združujejo estetiko in feminizem, postanejo dvojne agentke.

BIO28: Jezik rož zahteva posluh

Pri BIO to vlogo primerjajo z vlogo vohunk, ki pridobivajo in prikrivajo informacije, da bi bolje služile različnim interesom in preslepile nasprotnika. Pri tem navajajo primer več ustvarjalk, kot so Margaret Watts Hughes, Loïe Fuller in druge, katerih usoda temelji »na izumu skrivnih jezikov, ki se odzivajo na 'njihovo skupno usodo slepih potnic, njihovo skrivno, nepoznano življenje'«, kot sta razložili Françoise Vergès in Catherine Malabou.

Ideja univerzalnosti je lahko smrtonosna

Tako denimo razstava preizprašuje, »kako se floriografska zvijača kaže v herbariju Rose Luxemburg, s katerim je iz ječe vodila revolucionarno marksistično skupino Spartakova zveza, v fotografijah spominčic, ki sta jih projicirala Ray in Charles Eames, da bi spodnesla ameriško vladno propagando v Moskvi, v prikrivanju identitet političnih in vojaških vodij z imeni rož srednjevzhodne flore – jeziku, ki ga je vzpostavila Fadwa ­Hassoun –, ali pa v eliksirju Marguerite ­Humeau, ustvarjenem prav za to razstavo«, njen nenavaden in vznemirljiv fokus pojasnjujejo organizatorji bienala.

Ta bo sicer poleg razstave, naročenih del ter petih produkcijskih platform vseboval pester program s pogovori, delavnicami in dogodki, posejanimi po vsej Ljubljani, predvsem v Galeriji ISIS in Mali galeriji Banke Slovenije.