BIO28: Jezik rož zahteva posluh

Za osrednjo temo BIO28 sta kustosinja Alexandra Midal in njena asistentka Emma Pflieger izbrali misteriozen naslov Dvojna agentka: Govoriš jezik rož?. Kuratorski koncept, ki sta ga zastavili, združuje več vrst ustvarjalcev v raziskovanju vezi med umetnostjo, oblikovanjem in jezikom rož ter se osredotoča na tematike feminizma, skrivnosti in odpora s perspektive floriografije.

»Človeštvo od nekdaj išče in izumlja načine, kako bi lahko zaščitilo sporazumevanje pred neželenimi pogledi in ušesi. Najpogostejši metodi sta kriptografija in steganografija. Medtem ko je šifrirana sporočilnost kriptografije sumljiva že na prvi pogled, steganografija svojo naravo kamuflira in sporočila premeteno umešča v najrazličnejše 'prenašalce', kot so besedila, podobe, zvočni ali drugi zapisi,« je nekoč v uvodu v intervju z avstralsko umetnico Amy Suo Wu v Sobotni prilogi zapisala Mojca Kumerdej.

Uvod v ta članek nazorno pojasni pomen termina, na katerega v vsakdanu redko naletimo. Steganografija je tudi pomemben del fokusa tokratnega BIO28, saj njegova osrednja tema po besedah kustosinje Alexandre Midal raziskuje področje na presečišču med to in cvetjem – oziroma obratno.

Pri tem gre po besedah direktorice MAO Maje Vardjan za večplastno raziskavo dveh doslej nepovezanih področij: floriografije, skrivnega jezika rož, ter omenjene steganografije, »vede, ki poskuša skozi različne prakse onemogočiti zaznavo podatkov in s tem prikriti njihov obstoj«.

Rože kot posrednice

Povezavo med njima je Alexandra Midal podrobno opisala, razvila in utemeljila v eseju z istim naslovom kot izdaja BIO28, Dvojna agentka: Govoriš jezik rož?. Maja Vardjan ga je sicer označila za integralni del bienala, vendar ni tudi njegov katalog – tega bo namreč nadomestil eksperimentalni film kolektiva El Último Grito.

»Dvojna agentka: Govoriš jezik rož? raziskuje področje na presečišču cvetja in steganografije, prakse skrivanja tajnih informacij znotraj slike, sporočila ali fizičnega predmeta. S tehničnega vidika je posebnost steganografije, da je nevidna – za razliko od kriptografije, pri kateri se informacije skrije prek šifriranja, kar že opozori na obstoj sporočila. Povedano drugače, kriptografija skriva pomen, steganografija pa skriva sam obstoj skrivnosti,« v predgovoru k eseju pojasni kustosinja, ki jo je k razmisleku v tej smeri že pred leti nagovorila informacija, da v Severni Koreji politike – strateško in z namenom manipulacije – upodabljajo s pomočjo rož.

Za nežnim, občutljivim in romantičnim jezikom floriografije se lahko skrivajo prav nič romantična sporočila. Seveda jo uporabljajo tudi umetniki, oblikovalci, literati – če se spomnimo le znamenitih Baudelairovih Rož zla, pojma flower power, ki ga je skoval bitniški pesnik Allen Ginsberg, nageljnov kot simbola padca Salazarjeve diktature na Portugalskem ali nošenja makovih cvetov ob dnevu spomina na konec prve svetovne vojne v Veliki Britaniji –, »predvsem pa disidenti revolucionarji in raznovrstni agitatorji z namenom skrivne komunikacije, ki ne pritegne pozornosti«.

Pesem, ki je »pokončala« najdlje trajajočo diktaturo v Evropi

Ti primeri kažejo, kako govorica rož seže daleč onkraj galantnosti viktorijanskega cvetličarstva, zapiše Alexandra Midal. Za prenos skritih pomenov so namreč floriografijo uporabljali že v viktorijanski dobi, ko so rože zaradi priljubljenosti postale posrednice kodiranih sporočil o čustvih in morali. Z rožami se pogosto enači ali po analogiji primerja ženske; feministično gibanje pa je floriografijo pogosto uporabljalo kot orodje za osvoboditev iz sfere zasebnega.

Na Dvojno agentko: Govoriš jezik rož? se bo poleg razstave, ki je hkrati večplasten manifest, navezovala tudi produkcijska platforma, znotraj katere bodo izbrane interdisciplinarne ekipe pod mentorstvom priznanih ustvarjalcev raziskovale kodirani jezik rož ter njihovo povezavo z marginaliziranimi skupinami.