Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Razno

Preslišani pozivi na pročelju ministrstva

Sektor potrebuje temeljito reformo, pravi aktiv delavk in delavcev v kulturi.
Umetniki so okna ministrske zgradbe prelepili z listi papirja z neodgovorjenimi vprašanji, dopisi, pozivi in pobudami. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Umetniki so okna ministrske zgradbe prelepili z listi papirja z neodgovorjenimi vprašanji, dopisi, pozivi in pobudami. FOTO: Voranc Vogel/Delo
26. 5. 2020 | 21:47
27. 5. 2020 | 14:55
15:12
Bronja Žakelj Foto Jože Suhadolnik
Bronja Žakelj Foto Jože Suhadolnik
»To je šele začetek,« je napovedal v javnosti dobro znan član aktiva delavk in delavcev v kulturi, ki je govoril v imenu vseh in želel ostati neimenovan. »Danes se je zbrala kritična masa ljudi, ki ima ignoriranja dovolj. Akcije bomo nadaljevali in stopnjevali. Splošni kolesarski protesti so različne narave in niso mesto za posamezna sporočila. Zato smo organizirali akcijo, s katero naslavljamo ministrstvo za kulturo in njegovo (ne)delovanje v kriznem času.«

Neuradni aktiv povezuje kulturnike, umetnike in ustvarjalce iz akademske ter alternativne sfere, tiste, ki pripadajo institucionalni in ljubiteljski kulturi, delujoče v zavodih, stanovskih društvih, nevladnih organizacijah in neformalnih skupinah. Po nekaj posameznih umetniških akcijah, ki so v času zaostrovanja vladnih ukrepov opozarjale predvsem na pravico do dostopa do javnega prostora, so tokrat kulturniki prvič nastopili skupinsko. Skupinsko (pa tudi posamezno po področjih) so v času samoizolacije tudi naslavljali številna pisma in pozive na ministrstvo za kulturo, ki je, kot pravijo, ostalo neodzivno, ali pa so bili njegovi odgovori vzvišeni. Zato so se odločili za naslednji korak, da nase in na svoje zahteve opozorijo z akcijo.



Opremljeni z listi in lepilnim trakom so z Muzejske ploščadi krenili do ministrstva za kulturo na Maistrovi in, do koder so lahko segli, stekleno pročelje zgradbe prelepili s pozivi, ki so sicer naleteli na gluha ušesa ministra. Ne zaostanimo, ostanimo v družbi najboljših, je pisalo na enem od dopisov, ki je opozarjal na to, da pri reševanju krize na področju kulture Slovenija zaostaja za ukrepi, ki so jih že sprejele številne evropske države. »V Sloveniji pa smo v kulturi sprejeli najnujnejše in kratkoročne socialne ukrepe. S tem so najbolj prezrti in ogroženi najšibkejši in najvitalnejši deli kulture, ki jo ustvarjajo predvsem pogodbeni, prekarni in samozaposleni delavci,« opozarjajo v aktivu.
 

Da bi se izognili družbenemu propadu


Petja Grafenauer, članica aktiva, ki sodeluje v mednarodni raziskavi ukrepov, sprejetih na področju kulture v petih državah (Švici, Nizozemski, Češki, Portugalski in Sloveniji), ugotavlja, da je Slovenija že v primerjavi s Češko povsem drugačen svet. »Na Češkem, kjer so vlaganja v kulturo sicer primerljiva z našimi, so odločevalci sprejeli veliko ukrepov, ne le finančnih, ampak tudi specifičnih kulturno organizacijskih, zaradi katerih se kulturniki počutijo precej varnejše. Naše ministrstvo pa je sprejelo le ukrepe 'v izogib družbenemu propadu' (tako imenovani avoiding social ruin), ni pa sprejelo ukrepov, ki bi vključevali premislek o pomenu kulture za slovenski prostor in o njeni ohranitvi ter skrbi v prihodnjih mesecih in letih.«

Za slabo stanje v kulturi ni kriv samo covid-19, ampak tudi leta zanemarjanja tega sektorja, so prepričani. Opozorili so tudi na dejstvo, da Slovenija zamuja pri strateških investicijah v kulturni sektor, proračun ministrstva za kulturo pa še vedno ni presegel 200 milijonov evrov, od leta 2009, ko je zaradi zategovanja pasu med finančno krizo izgubil več kot večina drugih ministrstev. Zato jih skrbijo napovedi o še zmanjšanem vlaganju v kulturo v prihodnje.
 

Molk za zidom


Na eni strani molk, na drugi skrb vzbujajoče kadrovske menjave v pomembnih kulturnih institucijah, politično motivirane redukcije sektorja, diskriminatorni in žaljivi govor na družbenih medijih in forumih, opozarjajo v aktivu. »Ministrstvo za kulturo je edino ministrstvo, ki je od 13. marca ostalo zaprto, in to za vse, s katerimi bi moralo biti v dialogu in zanje skrbeti,« je opozoril udeleženec protesta. »Ne gre le za vprašanja in pozive, ministrstvu smo v tem času podali tudi predloge, kako rešiti kulturo, ki je bila prva ukinjena in se bo, vsaj kar zadeva živo občinstvo, odprla zadnja. Ministrstvo je zgradilo zid in komunicira le s peščico, ki hodi na pogovore skozi zadnja vrata in lobira za partikularne interese,« je v imenu aktiva kulturnikov povedal član, ki je želel ostati anonimen.

In kaj pričakujejo od ministra, se je glasilo novinarsko vprašanje na shodu. »Nič,« se je odzval nagovorjeni aktivist. »Če se bo minister sploh odzval, bo to najbrž ciničen komentar, zato je morda bolj smiselno aktivnosti usmeriti drugam in se z ministrstvom sploh ne ukvarjati več,« je odgovoril v premislek. A kot je bilo napovedano, se namerava akcij za kulturo tudi v prihodnje udeleževati, saj »protesti na različnih lokacijah in ob različnih dnevih v tednu dajejo demonstracijam tisto žlahtnost«.

Tadej Golob Foto Voranc Vogel
Tadej Golob Foto Voranc Vogel


Miha Kovač Foto Leon Vidic
Miha Kovač Foto Leon Vidic


Marko Kravos Foto Mavric Pivk
Marko Kravos Foto Mavric Pivk


Mitja Šuštar Foto Matej Leskovšek
Mitja Šuštar Foto Matej Leskovšek


Sebastian Cavazza Foto Jože Suhadolnik
Sebastian Cavazza Foto Jože Suhadolnik


Barbara Jaki Foto Jože Suhadolnik
Barbara Jaki Foto Jože Suhadolnik


Vlado Žabot Foto Jože Suhadolnik
Vlado Žabot Foto Jože Suhadolnik


Zdenko Huzjan. Foto Blaž Samec
Zdenko Huzjan. Foto Blaž Samec


Klavdij Tutta. Foto Mirko Kunsic
Klavdij Tutta. Foto Mirko Kunsic


Gabrijela Babnik. Foto Mavric Pivk
Gabrijela Babnik. Foto Mavric Pivk


Adrijan Praznik. Foto Katja Goljat
Adrijan Praznik. Foto Katja Goljat


Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine