Nagrada norveškemu pisatelju Jonu Fosseju

Dela 64-letnega norveškega dramatika sodijo med največkrat izvajana dela na evropskih gledaliških odrih, švedski akademiki so mu nagrado podelili »za inovativne drame in prozna dela, ki dajejo glas neizgovorljivemu«.

Ibsen ali Beckett današnjega časa?

V Fossejevem opusu so drame, romani, pesniške zbirke, esejistika in knjige za otroke, opravil je tudi več prevodov. Ob premieri predstave Noč poje pesmi svoje v Mali Drami leta 2003 v režiji Hallmarja Sigurðssona, so v gledališki list zapisali: »Mlajšega norveškega dramatika Jona Fosseja (rojen 1959) so že razglasili za Ibsena današnjega časa. Romanopisec, pesnik, otroški pisatelj in esejist je izdal cel niz knjig, preden se je odločil pisati tudi za gledališče. Od leta 1994, ko je bila uprizorjena prva, so njegove igre naselile vsa najpomembnejša evropska gledališča.«

Lavreata slovenska publika pozna vsaj delno: pred dvema letoma so njegovo sodobno družinsko igro z naslovom Ime uprizorili na odru SNG Nova Gorica v režiji režiserke Ajde Valcl in omenili, da je ravno z njo avtor sredi devetdesetih let doživel svetovni preboj. Slovensko ljudsko gledališče Celje je v sezoni 2007/08 uprizorilo njegovo dramo Punca na zofi v režiji Tijane Zinajić. Premiero poetične drame so v Celju pospremili z nekaj tehtnimi uvidi: »Zelo hitro je dosegel mednarodni sloves, sploh ko je že upokojeni Claude Regy, legendarni francoski režiser Pinterjevih dram, prekinil svojo upokojitev in zrežiral njegovo dramo Nekdo bo prišel. Revija Le Monde mu je prilepila vzdevek 'Beckett 21. stoletja', njegove drame so bile uprizorjene na večjih evropskih odrih, na Japonskem, v Avstraliji, Čilu in Združenih državah Amerike ter bile prevedene v več kot štirideset jezikov. Norveška nacionalna televizija ga je označila za 'največji norveški kulturni izvozni artikel', revija Theater Heute pa ga je proglasila za najboljšega tujega avtorja.«

Mojster minimalistične umetnosti

V mariborski Drami so leta 2004 premierno uprizorili Fossejevo delo Jesenski sen v prevodu dramaturginje Žanine Mirčevske in režiserja Eduarda Milerja, takrat so omenili, da je uveljavljeni predstavnik sodobne evropske minimalistične dramatike v le treh letih doživel okoli štirideset uprizoritev svojih besedil po vsej Evropi. Fosseja poznajo tudi slovenski bralci: v slovenščini je dosegljiv njegov roman Melanholija I., v zbirki Babilon založbe Litera je izšel v prevodu Jane Kocjan.

Mojster minimalistične umetnosti

V eseju Biti dramatik je Fosse pred leti razkril, da si ni nikoli želel pisati za gledališče. Ko je kot svobodni pisatelj objavil že trideset knjig proze, pesniških zbirk, esejev in del za otroke, je leta 1995 zaradi finančne stiske sprejel izziv gledališča. »Po naravi sem bil vedno neke vrste minimalist,« je zapisal, »in tudi gledališče je zame minimalistična umetnost, ki ima veliko minimalističnih elementov: omejen prostor, omejen časovni razpon in tako naprej.« Presenečen je tedaj »zelo užival pri pisanju režijskih napotkov in dialoga« in bil ob koncu prepričan, da je napisal dobro besedilo. Izkazalo se je, da je njegov način pisanja tudi na odru »dejansko funkcioniral«. Ob krstu svojega prvenca je doživel »neverjetno izkušnjo« in »globoko izpolnitev«. Postal je »manj boječ, manj živčen, na določen način bolj socializiran« – in tudi gledališča poslej ni sovražil.

Predvidljiva predvidevanja

Tega, kdo bo na tradicionalni slovesnosti 10. decembra, na obletnico smrti ustanovitelja sklada, Alfreda Nobela, iz rok švedskega kralja Karla XVI. prejel zlato medaljo, diplomo in ček za enajst milijonov švedskih kron, torej malo manj kot milijon evrov, načeloma nihče ne ve pred uradno razglasitvijo, mogoče je samo ugibati. In biti pripravljen na presenečenje.

Predvidevanja vseh vrst, kako bodo odločili priletni »nesmrtniki«, člani leta 1768 ustanovljene vrhunske institucije – imenujejo jih tudi De Aderton, osemnajsterica – so vsako leto več kot živahna, a največkrat zmotna. Za dobitnico iz leta 2020 Louise Glück so stavnice napovedovale možnost 25/1, nekaj boljša je bila napoved za leto, ko so podelili nagradi za leti 2018 in 2019, Poljakinja Olga Tokarczuk je kotirala z razmerjem 10/1, Avstrijec slovenskega rodu Peter Handke z 20/1.

Letošnja spletna ugibanja so bila raznolika: za ameriško avtorico ali avtorja nekateri menijo, da je še prezgodaj po tistem, ko je nagrado prejela Louise Glück. Nekateri so prepričani, da jo lahko dobi Salman Rushdie, kar bi bil nekakšen švedski odgovor na lanski poskus atentata nanj.

Spet drugi so namigovali na precejšnje možnosti azijskih peres, saj je bil zadnji azijski dobitnik Nobelove nagrade za literaturo leta 2017 japonsko-britanski pisatelj Kazuo Ishiguro. Haruki Murakami je bil zato znova med favoriti, omenjali pa še najuglednejšo predstavnico kitajske avantgardne literature, pisateljico Can Xue, prozaista Yua Huaja, ugibanja so visoko postavljala tudi Yana Liankeja in pesnika Beija Daa.

Na spletni stavnici OLBG so imeli Murakami 11,1 odstotka možnosti za nagrado, Can Xue 9,1, po 7,7 odstotka pa Gerald Murnane, Jon Fosse, Ljudmila Ulitska in Thomas Pynchon.

Stavnica Betsson, ki se pri zadnjih dveh damah ni veliko zmotila (Annie Ernaux je bila na tretjem mestu, Louise Glück na prvem), je največ možnosti napovedovala Can Xue (5), nekaj manj možnosti so imeli po njihovih predvidevanjih Gerald Murnane (8), Anne Carson (10), Ngũgĩ wa Thiong’o (12), Thomas Pynchon (12), Michel Houllebecq, Salman Rushdie, Raul Zurita, Cesar Aira, Haruki Murakami in Pierre Michon (vsi po 15), še z manj možnosti so na lestvici Maryse Condé (18), Joyce Carol Oates (30), László Krasznahorkai (30), Homero Aridjis (30), Margaret Atwood (40), Stephen King (50) in Paul Simon (50). Fosseja niso omenjali.