Veliki Prešernovi nagradi Dragici Čadež in Draganu Živadinovu

Kulturne ustanove po Sloveniji danes, na ta veseli dan kulture, že petindvajseto leto zapored na široko odpirajo svoja vrata. Prijavljenih je skoraj 200 dogodkov, od vodenih ogledov do filmskih projekcij in pogovorov.

V muzejih, galerijah, gledališčih in drugih ustanovah se vrstijo brezplačne razstave, vodenja, delavnice, predstave in druge prireditve, upravni odbor Prešernovega sklada pa je razglasil Prešernove nagrajence za leto 2024.

Dogodki ob veselem dnevu kulture so med drugim zbrani na tej povezavi.

V Cankarjevem domu razglasitev Prešernovih nagrajencev za leto 2025

Veliki Prešernovi nagradi prejmeta kiparka Dragica Čadež in gledališki režiser Dragan Živadinov, nagrade Prešernovega sklada pa vizualna umetnica Nika Autor, oblikovalski kolektiv Grupa Ee, glasbenik Tomaž Grom, pisateljica Nataša Kramberger, gledališka režiserka Nina Rajić Kranjac ter oblikovalec zvoka Julij Zornik. Utemeljitve so prebrali predsednica upravnega odbora Prešernovega sklada Zdenka Badovinac ter njegovi člani (skupno jih je petnajst) Manca G. Renko, Matevž Luzar in Goran Milovanović.

Dragica Čadež, pionirka sodobnega slovenskega kiparstva, je znana po inovativnem raziskovanju kiparskega medija, ki sega od modernizma do raziskovanja lesa, keramike in prostornih instalacij. Dragan Živadinov pa s svojim delom prepleta gledališče, znanost in umetnost, med drugim kot ustanovitelj gibanja Neue Slowenische Kunst in pionir postgravitacijske umetnosti. Njuno delo je globoko zaznamovalo slovensko kulturo in ju postavilo med najvplivnejše umetnike našega časa.

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je v nagovoru pred razglasitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada v Cankarjevem domu poudarila, da smo lahko ponosni, da imamo ta privilegij, da imamo državni praznik na področju kulture z državno proslavo ter današnji dan, ta veseli dan kulture. Tega ne moremo imeti za samoumevno, zato je treba podpirati umetnost, umetnike in kulturo vsak dan v letu.

Predsednica upravnega odbora Prešernovega sklada Zdenka Badovinac je v poročilu o delu, letos je UOPS v novi sestavi, dejala, da so prejeli veliko predlogov. Dodala je, da sta oba nagrajenca za življenjsko delo pustila velik pečat na slovenski umetnosti druge polovice 20. stoletja; najstarejši nagrajenec Prešernovega sklada je rojen leta 1972, najmlajša nagrajenka pa 1991.

In Prešernovo nagrado dobi ...

Upravni odbor Prešernovega sklada je okrog 11. ure v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu razglasil Prešernove nagrajence za leto 2025. Veliki Prešernovi nagradi za življenjsko delo sta nazadnje prejela pesnica in prevajalka Erika Vouk in baletni plesalec, koreograf, režiser, publicist in pedagog dr. Henrik Neubauer (avgusta je nato umrl v 96. letu starosti), nagrade Prešernovega sklada pa pesnica Miljana Cunta, dramska igralka Jana Zupančič, mezzosopranistka Nuška Drašček, stripar Ciril Horjak, scenaristka in režiserka Sara Kern in grafični oblikovalec Tomato Košir.

Prešernovo nagrado podelijo ustvarjalcu, ki je z vrhunskimi umetniškimi dosežki z življenjskim opusom trajno obogatil slovensko kulturno zakladnico, nagrado Prešernovega sklada pa ustvarjalcu za vrhunske umetniške dosežke, ki so bili predstavljeni javnosti v zadnjih treh letih pred podelitvijo nagrad in pomenijo obogatitev slovenske kulturne zakladnice.

Sursovi podatki o kulturi za zadnji dve leti

Statistični urad Republike Slovenije (Surs) je objavil podatke o dejavnostih in dogajanju na področju kulture, obisku prireditev ter prispevku kulture družbi.

V letu 2023 so v slovenskih kulturnih domovih, gledališčih in glasbenih ustanovah izvedli 24.154 prireditev, kar pomeni povprečno 66 dogodkov na dan. Skoraj polovico (49 odstotkov) so ustvarili domači producenti. Največ dogodkov (76 odstotkov) je potekalo v kulturnih domovih, sledili so gledališča (21 odstotkov) in glasbene ustanove (tri odstotke).

Festivali so odigrali pomembno vlogo – izvedenih je bilo 152, od tega največ glasbenih in plesnih (78), sledili so gledališki (30) in filmski (15).

Prireditve so skupno pritegnile 3,9 milijona obiskovalcev, pri čemer je bila največja obiskanost glasbenih in plesnih dogodkov (36 odstotkov), čeprav so ti predstavljali le 22 odstotkov vseh prireditev.

• Muzeji in galerije

Slovenski muzeji in galerije so lani pripravili 1224 razstav, obiskalo pa jih je skoraj 2,8 milijona ljudi. Večina obiskovalcev (80,9 odstotka) je bila domačih, e-razstave pa so imele 63.631 ogledov.

Poseben poudarek je na dostopnosti: 33 ustanov je omogočilo popolno dostopnost za gibalno ovirane osebe, devet pa senzorno oviranim.

• Knjižna produkcija in knjižnice

Slovenski založniki so lani izdali 5652 naslovov knjig, od tega 66,4 odstotka izvirnih del. Knjižnice so imele 8,4 milijona obiskov, kar pomeni povprečno 23.000 dnevnih obiskovalcev. V mreži knjižnic je bilo vpisanih več kot 436.000 članov, ki so si izposodili 19,6 milijona enot gradiva.

• Kinematografija

V letu 2023 je slovenska filmska produkcija ustvarila 20 celovečernih filmov, ki si jih je ogledalo 1,9 milijona obiskovalcev. Slovenski filmi so privabili skoraj 201.000 gledalcev.

• Ekonomski vpliv kulture

Kultura je leta 2022 k bruto domačemu proizvodu prispevala 2,9 odstotka, s temeljno kulturo, ki vključuje področja, kot so dediščina, uprizoritvena umetnost in vizualna umetnost, pa 1,6 odstotka BDP. V kulturi je bilo zaposlenih 42.427 ljudi, od tega 24.242 v temeljni kulturi.

Dan odprtih vrat v Idriji in Cerknem

Z dnevom odprtih vrat na brezplačen ogled začasnih in stalnih razstav danes med drugim vabita Mestni muzej Idrija (med 9. in 17. uro) in Cerkljanski muzej (med 9. in 15. uro). Na gradu Gewerkenegg v Idriji bo ob 18. uri predavanje direktorja Mestnega muzeja Idrija dr. Mihe Kosmača o izzivih obnove in upravljanju Partizanske bolnice Franja, ki jo je lanska ujma močno poškodovala. Odtlej spomenik ostaja zaprt.

V Centru za obiskovalce Geopark Idrija bo brezplačno na voljo ogled razstave Zapisano v kameninah, zanimiv bo tudi glasbeni sprehod po Antonijevem rovu ob dnevu sv. Barbare. V spomin na zavetnico rudarjev, ki goduje 4. decembra, Center za upravljanje dediščine živega srebra Idrija ob 18. uri vabi v Antonijev rov.

V Cerkljanskem muzeju je bolnici Franja posvečena razstava Partizanska bolnica Franja – skriti dragulj Evrope, na ogled pa je še stalna Cerkljanska skozi stoletja o zgodovinskem razvoju Cerkljanske od prvih pisnih omemb sredi 13. stoletja pa vse do konca 20. stoletja ter načinu življenja domačinov, ki so vztrajali v teh grapah in strminah.

Asta Vrečko: Naj bo vsak dan dan za kulturo

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je v svoji poslanici ob tem veselem dnevu kulture med drugim spomnila, da je letos začel veljati nov nacionalni program za kulturo, ki kulturo opredeljuje kot javno dobro. »To pomeni decentralizacijo, boljše delovne razmere za delavke in delavce v kulturnem sektorju ter široko dostopnost kulturnih vsebin za vse prebivalke in prebivalce v Republiki Sloveniji, je pojasnila in dodala: »Naj bo ta veseli dan kulture poln kulturnih in umetnostnih doživetij za vsakogar. Naj bo vsak dan − dan za kulturo.« 

V Kranju pregledna razstava Tomata Koširja – vizualnega Prešerna današnjega časa

V Galeriji Prešernovih nagrajencev se bo na ta dan, ki je tudi praznik Mestne občine Kranj, ob 18. uri odprla pregledna razstava del enega vodilnih slovenskih grafičnih oblikovalcev Tomata Koširja, nagrajenca Prešernovega sklada za leto 2023. Na dogodku bo umetnik predstavil tudi svojo monografijo. Razstavo, ki bo na ogled do 31. januarja 2025, bo odprla ministrica za kulturo Asta Vrečko.

Tomato Košir je znan po svojih vizualnih komentarjih, ki reflektirajo družbene in politične teme ter s svojo kritično noto prispevajo k interpretaciji širših družbenih vprašanj. Razstava ponuja vpogled v več kot dve desetletji njegovega ustvarjanja, med drugim vključuje več kot 120 del, zbranih v knjigi Vizualni komentar.

Kot je zapisala ministrica, Koširjevi vizualni komentarji združujejo družbeno angažiranost in umetniško mojstrstvo. Župan Matjaž Rakovec ga je označil za »vizualnega Prešerna današnjega časa«, ki s svojimi deli kritično ocenjuje družbeno realnost. Vodja galerije Marko Arnež pa poudarja etično in estetsko moč Koširjevih del, ki presegajo meje preprostosti in klišejev.

Pobuda ministrstva za kulturo

Zakaj praznujemo ta veseli dan kulture ravno na 3. december? Ker se je na ta dan rodil največji slovenski pesnik France Prešeren. Prešernov dan, 8. februar, je dela prost dan, tedaj se spominjamo njegove smrti. France Prešeren se je rodil 3. decembra 1800 v Vrbi na Gorenjskem, umrl pa 8. februarja 1849 v Kranju.

Dnevi odprtih vrat slovenske kulture, imenovani Ta veseli dan kulture (izpeljanka iz naslova priljubljene Linhartove komedije Ta veseli dan ali Matiček se ženi), na pobudo ministrstva za kulturo potekajo od leta 2000, ko je bila 200. obletnica rojstva pesnika Franceta Prešerna. Na ministrstvu so namreč želeli spodbuditi ljudi k obiskom kulturnih ustanov in brezplačen vstop v muzeje, galerije, gledališča in druge kulturne hrame pri tem zagotovo koristi. 

Prenovljena pesnikova rojstna hiša

Prešernovo rojstno hišo v Vrbi na Gorenjskem vsako leto obišče od 20.000 do 25.000 ljudi, nadvse živahno in zaznamovano s Prešernovo poezijo je seveda predvsem okoli 8. februarja, ob slovenskem kulturnem prazniku.

Hiša je uradno postala muzej leta 1939, četudi so k njej romali že v zadnjih desetletjih 19. stoletja. S preureditvijo sosednjega gospodarskega poslopja in manjše hiše bo po načrtih arhitekturnega biroja Ostan Pavlin na novo zaživela kot etnološki muzej ter bo razbremenjena vsega odvečnega. Obiskovalce bodo po novem sprejemali v gospodarskem poslopju in na dvorišču, v hišo bodo vstopali le v majhnih skupinah.

Ko brez miru okrog divjam ... 

V Sloveniji je več literarnih poti, ki jih je mogoče prehoditi ali prekolesariti in odstirajo pogled v življenje naših pesnikov in pisateljev. V posameznih občinah vsako leto okrog obletnic rojstva ali smrti slavnih rojakov pripravijo pohode. Med bolj znanimi so Jurčičev pohod pa Popotovanje od Litije do Čateža po Levstikovem istoimenskem potopisnem romanu in Kosmačev majski pohod po njegovi učni poti. Odlična priložnost za družinsko pohajkovanje je tudi slabe štiri kilometre dolga Gradnikova učna pot – če omenimo le nekatere.

Na slovenski kulturni praznik, ko vsaj en dan kot eno dihamo s kulturo, se pisana množica ljudi udeleži tradicionalnega pohoda po Poti kulturne dediš­čine Žirovnica. A trasa je vabljiva tudi preostale dni v letu, pravzaprav še bolj kot 8. februarja, saj ni gneče, klopce z razgledom ima človek le zase in skozi misli lahko švigajo Prešernovi verzi.

Knjigo moraš imeti rad

V nedeljo se je končal eden največjih kulturnih dogodkov pri nas – Slovenski knjižni sejem. Vsako leto ga obišče ogromno mladih in starejših, ki si knjige bodisi zgolj ogledujejo, veliko pa jih izkoristi (sicer majhen) popust in obogati svojo domačo knjižno zbirko ali pa knjigo komu podari. 

Prireditelji so za letošnje mesto v gosteh izbrali Slovenske Konjice, rojstni kraj pesnika in prevajalca Ivana Minattija, po čigar pesmi Nekoga moraš imeti rad je nastala parafraza Knjigo moraš imeti rad, ki je bila geslo tokratnega sejma. Pri tem se hote ali nehote poraja vprašanje, ali je v tem kaj resnice. Imamo Slovenci knjige res radi?

Spomenik Prešernu na pobudo župana Hribarja

Spomenik Francetu Prešernu v središču Ljubljane, delo kiparja Ivana Zajca in arhitekta Maksa Fabianija, ki je zasnoval podstavek, so postavili pred skoraj 125 leti na pobudo župana Ivana Hribarja. Čeprav je bilo splošno prepričanje, da je sramotno, ker Ljubljana še nima spomenika temu pesniku v čast, so uresničitev spremljale hude polemike.

Brez Prešernovega spomenika si ni mogoče zamišljati središča Ljubljane, je kraj srečevanja in prostor, kjer je najlaže premeriti utrip mesta in države.

Pod njim se zbirajo množice in zahtevajo pravice, recitirajo pesmi in podpisujejo peticije, pod njim se zlasti v dneh okoli kulturnega praznika sprehajajo najmlajši, zrejo v moža z valovitimi lasmi, da bi lažje narisali prvi portret največjega slovenskega pesnika, in poskušajo na drugi strani uzreti Primičevo Julijo.

Največji pesnikov kip na svetu pa stoji na ploščadi pred Prešernovim gledališčem v Kranju. Bronasti odlitek je visok kar pet metrov in je delo akademskih kiparjev Frančiška Smerduja in Petra Lobode, njegovo postavitev leta 1952 pa sta nadzirala Jože Plečnik in Josip Slavec, ki sta takrat urejala arkade na fasadi gledališča.