V nadaljevanju preberite:

Jutri se bo zaključil jubilejni, 40. Slovenski knjižni sejem, osrednji založniško-knjižni dogodek pri nas. Prireditelji so za letošnje mesto v gosteh izbrali Slovenske Konjice, rojstni kraj pesnika in prevajalca Ivana Minattija (1924–2012), po čigar pesmi Nekoga moraš imeti rad je nastala parafraza Knjigo moraš imeti rad, ki je geslo tokratnega sejma. Pri tem se hote ali nehote poraja vprašanje, ali je v letošnjem geslu kaj resnice. Imamo Slovenci knjige res radi?

Najboljši odgovor na to vprašanje ponuja raziskava o bralni kulturi in nakupovanju knjig v Sloveniji, ki je pod naslovom Knjiga in bralci VII v knjižni obliki pravkar izšla pri založbi UMco. V njej so poznavalci slovenskega knjižnega založništva Jaka Gerčar, Miha Kovač, Andrej Blatnik in Samo Rugelj analizirali in interpretirali podatke, ki jih je letos na vzorcu 1011 anketirancev zbrala javnomnenjska agencija Valicon.

Porast šibkih bralcev

V pretekli petletki se je v kontekstu bralnih navad pogosto izpostavljalo, da polovica Slovencev ne bere. Ta podatek temelji na predhodnici letošnje raziskave Knjiga in bralci VI iz leta 2019, v kateri je delež ljudi, ki v zadnjih 12 mesecih v slovenščini niso prebrali niti ene knjige, nepovezane z delom ali študijem, znašal 49 odstotkov. Letos je ta delež upadel na 42 odstotkov, kar na prvi pogled zveni spodbudno, a avtorji poudarjajo, da je treba biti pri interpretaciji novih podatkih pozoren na kontekst.