Pod Prešernom

Brez Prešernovega spomenika si ni mogoče zamišljati središča Ljubljane, je kraj srečevanja in prostor, kjer je najlaže premeriti utrip mesta in države. Pod njim se zbirajo množice in zahtevajo pravice, recitirajo pesmi in podpisujejo peticije, pod njim se zlasti v dneh okoli kulturnega praznika sprehajajo najmlajši, zrejo v moža z valovitimi lasmi, da bi lažje narisali prvi portret največjega slovenskega pesnika, in poskušajo na drugi strani uzreti Primičevo Julijo.

Dunajska

Spomenik Francetu Prešernu, delo kiparja Ivana Zajca in arhitekta Maksa Fabianija, ki je zasnoval podstavek, so postavili pred skoraj 125 leti na pobudo župana Ivana Hribarja. Čeprav je bilo splošno prepričanje, da je sramotno, ker Ljubljana še nima spomenika temu pesniku v čast, so uresničitev spremljale hude polemike. Stežka se je namreč mestna gospoda dogovorila, kje mu je vredno mesto – na Kongresnem trgu, v parku Zvezda ali nemara na Marijinem trgu? Slednji je zmagal, 10. septembra 1905 so odkrili spomenik, ki je določil tudi novo ime trga, a vznesenost je bila, kot je mogoče razbrati iz takratnih objav v časopisju, omejena na govore ob odprtju.

Ko ga je zagledal škof Anton Bonaventura Jeglič, mu je ogorčen pokazal hrbet.  Daleč preveč golote je na tisti muzi, da bi bila primerna za poštene katoličane. »Kot poklican varih krčanske nravnosti z gnjusom obsojam, da se je za pesnika tako pohoten spominek odbral, še bolj obsojam, da ga je mestna ljubljanska občina sprejela in v svoje varstvo vzela, najbolj pa obsojam, da se je nesramni kip postavil ravno pred cerkev,« se je jezil v katoliškem Slovencu. Njegovo ogorčenje je porodilo še večje na drugi strani, pisale so se parodije in satire, katere izjemni primerek je bil satirični dnevnik Osa z ljubljansko balado Muza in škof.

FOTO: Leon Vidic/Delo

Prešeren in muza danes najbrž res uvrščata Ljubljano med redka mesta, kjer na osrednjem trgu nimajo spomenika heroju ali vojskovodji, ampak poetu, kot je prebrati na strani Turizma Ljubljana. Pod njim se zadnja leta množično ustavljajo gruče turistov, ki se čudijo, da ima država z ljubeznijo v imenu še pesnika, ki je prešeren, predvsem pa poskušajo ujeti najbolj instagrama vredno fotografijo. Pa tudi če z golobom na njegovi glavi.