Kadrovski prepih ministrstva za kulturo

»Priznavam, da sem v redkih trenutkih, ko sem se dejansko pojavil na delovnem mestu, tam načrtoval predvsem neupravičene menjave vodstev kulturnih ustanov, ki delajo dobro, ampak jih imam na sumu, da mislijo s svojo glavo.« Tega ministrovega priznanja so se domislili v Aktivu delavk in delavcev v kulturi ob petkovi akciji, ki so jo pospremili z lažno nepreklicno odstopno izjavo Vaska Simonitija.

V petek so se na Maistrovi pred stavbo ministrstva znašle razpostavljene šolske mize, namenjene ministru in njegovi ožji ekipi, na koncu dvoumno okrašene z lažnimi krvavimi madeži. Minister se je včeraj odzval pričakovano: »Njihovo početje ni nikakršno umetniško dejanje, ampak odkrita in nedvoumna grožnja s smrtjo. [...] Očitno gre za podpornike in člane nekaterih nevladnih organizacij, ki jih država sicer obilno denarno podpira. [...] Ko gre za grožnjo z likvidacijo ne le politiku, temveč tudi uradnikom, ki opravljajo svoje delo, je potrebno jasno povedati, da so šle stvari predaleč.«



Nekatera imena so bila iz kontingenta, ki na spletni strani ministrstva sploh ni omenjen, minister se je za opravljanje svojih nalog obdal z novozaposlenimi »na zaupanje«: svetovalec ministra je postal nekdanji v. d. direktorja urada vlade za komuniciranje in odgovorni urednik Nove24TV Miro Petek, v sicer brezhibno delujoči službi za odnose z javnostjo se je kot svetovalec pojavil kolumnist Nove24TV Mitja Iršič, ki na družbenih omrežjih deli mnenje, da je kultura v Sloveniji »razrednobojna dejavnost«, kot svetovalka v kabinetu ministra za kulturo se je zaposlila še Alenka Gotar, letos imenovana za programsko svetnico RTV in pred kratkim prvopodpisana pod pobudo za razrešitev generalnega direktorja nacionalke, vsi trije seveda člani SDS.



Nelagodje in razburjenje nevladnikov s polja kulture se zdi razumljivo, ministrova stališča, ki zadevajo njihov status, so znana že dolgo, ponovil jih je tudi letos v poletnem intervjuju za glasilo svoje politične stranke: »Če je bilo že pred dobrim desetletjem vidno, da se spreminja ministrstvo v socialni sistem, se je to v zadnjem času v dobršni meri potenciralo. Sam temu nisem naklonjen ...«

Pokrajina kadrovanja, ki se v tem mandatu ponuja ministrstvu za kulturo, je široka in verjetno se tudi tokratni odločevalski garnituri – tako kot ne prejšnjim – ne bo zdelo odveč v slogu slovenske stalne strankokracije na ustrezne položaje umestiti sebi in svojim pogledom na kulturo primernih kadrov, navsezadnje se iztekajo mandati direktorjev v več javnih zavodih. Od aprila je za najdlje eno leto novi v. d. direktorja Slovenske filharmonije imenovan Matej Šarc, za vodenje Muzeja za arhitekturo in oblikovanje je minister izbral Boga Zupančiča, o vodji Tehniškega muzeja bo odločila sodna bitka, prejšnji minister je imenoval Barbaro Juršič, v. d. direktorice Natalija Polenec se je pritožila, odločilo bo upravno sodišče. Kuloarske novice pravijo, da se jo je minister vmes odločil imenovati za direktorico Slovenskega etnografskega muzeja. Tretji razpis za vodenje Moderne galerije je bil ta mesec spet neuspešen in bo ponovljen, novo imenovanje se pričakuje tudi na Javni agenciji za knjigo, kjer so svetniki julija vladi predlagali razrešitev Renate Zamida.