Galerija
Zgodba o polnih praznih dvoranah
V primerjavi s pogoji delovanja drugih javnih dejavnosti je kultura v očitno diskriminiranem položaju, menijo v kulturnih hišah.
V ljubljanski Drami v skladu s trenutnimi predpisi predstavo na velikem odru hkrati spremlja nekaj manj kot 70 gledalcev. Foto Katja Kodba
22. 9. 2020 | 10:00
22. 9. 2020 | 16:27
11:20
A+A-
V ljubljanskem SNG Opera in balet, kjer danes sezono začenjajo z baletom Gusar, v dvorani ustrezno razdaljo ohranjajo s prostimi sedeži, zasedena bo le vsaka druga vrsta. Prihod občinstva na letošnjo prvo premiero na velikem odru SNG Drama Ljubljana je bil zaradi varnostnih ukrepov malce drugačen kot doslej, po tleh so bile nalepljene puščice, s katerimi so urejali notranji promet, del sedežev je bil prelepljen z ustrezno razlago, nekaterih parternih sedežev sploh ni bilo, pravzaprav so manjkale cele vrste, vstopnica za nekdanjo osmo vrsto pa je nenadoma pomenila, da sediš v prvi.
V ljubljanski Drami lahko novo predstavo Požigi v režiji Nine Rajić Kranjac na velikem odru hkrati gleda nekaj manj kot 70 gledalcev, kar je šestina siceršnje kapacitete dvorane s približno 430 sedeži. Odvisno od specifičnosti postavitve in velikosti igralskega ansambla velja štiri- ali celo šestmetrska oddaljenost igralcev od najbližjih gledalcev.
Mala drama s 100 sedeži bo tako lahko na predstavi Nova rasa avtorja in režiserja Matjaža Zupančiča, s katero začenjajo 25. sezono na tem odru, sprejela med 13 in nekaj več kot 20 gledalcev, odvisno od tega, če bi bili v občinstvu samo individualni gledalci iz različnih gospodinjstev ali samo pari iz skupnih.
Da bi lahko zadostili predpisom in trenutno dovoljenim protokolom posedanja na javnih kulturnih prireditvah, so bili v Drami prisiljeni tako iz dvorane velikega odra kot iz Male drame odstraniti večino vrst, okoli 80 odstotkov vseh sedežev. Hkrati morajo tudi tiste vrste, ki so »preživele«, biti varnostno prerešetane z dvema praznima sedežema med posameznimi gledalci oziroma člani skupnega gospodinjstva. Rezultat? V parterno vrsto velikega odra z dvanajstimi sedeži lahko posedejo največ štiri gledalce.
Ravnatelj Igor Samobor takšno stanje komentira: »Selektivno in v resnici diskriminatorno odrejanje ukrepov za zajezitev širjenja covida-19 kaže odnos odločevalcev do kulture. Nujno je poudariti, da se je v trenutku, ko je bila formalno odpravljena epidemija, začela agonija za vse kulturnike, še zlasti za samozaposlene. Ukrepi NIJZ so ostali (maske, razkuževanje, razdalje), pomoč samozaposlenim kulturnikom pa je bila ukinjena. Od zadnje finančne krize se je financiranje produkcije vsako leto zmanjševalo. Tako zdaj v posamezno predstavo vložimo že več kot petdeset odstotkov lastnih sredstev, ki jih pridobimo na trgu. Teh sredstev pa zaradi upoštevanja navodil NIJZ v letošnji (in kot na žalost kaže, tudi v prihodnji) sezoni ne bo. Glede na rebalans proračuna je videti, da se način varčevanja ni spremenil, večina varčevanja bo na plečih znanosti in umetnosti. Zdi se, da o tem, kakšne bodo posledice sprejetih ukrepov za uprizoritvene umetnosti, ne razmišlja nihče, niti nihče ne namerava zanje prevzeti odgovornosti.«
Ob upoštevanju obvezne razdalje med sedeži in obiskovalcev od odra lahko v Slovenskem mladinskem gledališču na začetku petinšestdesete sezone sprejmejo omejeno število gledalcev: zgornja dvorana, ki je prej lahko gostila 244 gledalcev, jih lahko zdaj sprejme le 74, spodnja pa 30, pred ukrepi jih je tam lahko bilo do 100. Direktor SMG Tibor Mihelič Syed: »Očitno je, da ukrepi za gledališča in podobne kulturne ustanove niso bili oblikovani v strokovnem dialogu med producenti in epidemiologi, kar bi zahtevalo proaktivno in k zaščiti resorja usmerjeno držo zlasti ministrstva za kulturo. Ker te ni bilo, smo soočeni z iracionalnimi, nedorečenimi in nejasno zapisanimi pravili igre, ki jih vsak razlaga po svoje, povrhu vsega pa so – če jih primerjamo s tistimi za nekatere druge panoge – disproporcionalno restriktivna in zato do kulturnega sektorja pogosto celo diskriminatorna.«
Tudi v ljubljanskem SNG Opera in balet, kjer danes sezono začenjajo z baletom Gusar, v dvorani ustrezno razdaljo ohranjajo s prostimi sedeži, zasedena bo le vsaka druga vrsta. Ob takem sedežnem redu lahko dvorano zasedejo skoraj polovično. Tudi delo umetniških korpusov je nekoliko spremenjeno v skrbi za zdravje; pevci – tako zboristi kot solisti – vadijo v manjših zasedbah v različnih prostorih gledališča z upoštevanjem varnostne razdalje, korepeticije s solisti so individualne, ansambelske vaje solistov pa potekajo le na odru zaradi zagotavljanja potrebne razdalje. Baletni plesalci lahko trenirajo brez mask.
Ravnatelj Staš Ravter dodaja: »Zahtevani ukrepi za nas pomenijo precejšnje težave in finančne primanjkljaje, a so v tej situaciji nujni. Veseli pa smo, da lahko v nasprotju s skoraj polovico prejšnje sezone vsaj na ta način izpolnjujemo svoje poslanstvo.«
Zaradi priporočil o upoštevanju fizične razdalje so v Mestnem gledališču ljubljanskem spremenili abonmajski sistem, razpisali so več abonmajev s spremenjenim sedežnim redom: namesto 327 sedežev bo na posamezen abonma na voljo od 75 do 90 sedežev, na Mali sceni pa le 30 sedežev od siceršnjih 82. Vsako uprizoritev bodo poleg premiere odigrali še 43-krat, to že zdaj nakazuje čezmerno obremenjenost posameznih igralcev, ki bodo imeli v sezoni dve novi vlogi ali celo tri.
Iz lastnega tržnega deleža so doslej v MGL financirali polovico programa, zdaj bodo prvič v zgodovini v minusu. S pomočjo Mestne občine Ljubljana iščejo nadomestne lokacije, kjer bi za izven odigrali ponovitve, predvsem uspešnice preteklih sezon. Direktorica MGL Barbara Hieng Samobor: »Menim, da bodo brez interventne pomoči programi slovenskih gledališč v 2021 in 2022 bistveno ogroženi. S tem bo seveda okleščeno tudi število priložnosti za delo večine samozaposlenih zunanjih sodelavcev. Da bi rešili obstoj gledališča, sledimo zapovedim NIJZ, a v primerjavi s pogoji delovanja večine drugih javnih dejavnost, je kultura v očitno diskriminiranem položaju. Razlaga neenakopravnosti ni bila podana. Posledice bodo zelo hude. Ogroženo bo preživetje mnogih samozaposlenih in precejšen del publike se utegne počasi 'odvaditi' zahajanja na kulturne prireditve.«
V ljubljanski Drami lahko novo predstavo Požigi v režiji Nine Rajić Kranjac na velikem odru hkrati gleda nekaj manj kot 70 gledalcev, kar je šestina siceršnje kapacitete dvorane s približno 430 sedeži. Odvisno od specifičnosti postavitve in velikosti igralskega ansambla velja štiri- ali celo šestmetrska oddaljenost igralcev od najbližjih gledalcev.
Mala drama s 100 sedeži bo tako lahko na predstavi Nova rasa avtorja in režiserja Matjaža Zupančiča, s katero začenjajo 25. sezono na tem odru, sprejela med 13 in nekaj več kot 20 gledalcev, odvisno od tega, če bi bili v občinstvu samo individualni gledalci iz različnih gospodinjstev ali samo pari iz skupnih.
V Slovenskem mladinskem gledališču na začetku petinšestdesete sezone zgornja dvorana, ki je prej lahko gostila 244 gledalcev, sprejme le 74 obiskovalcev. Foto SMG
Ravnatelj Igor Samobor takšno stanje komentira: »Selektivno in v resnici diskriminatorno odrejanje ukrepov za zajezitev širjenja covida-19 kaže odnos odločevalcev do kulture. Nujno je poudariti, da se je v trenutku, ko je bila formalno odpravljena epidemija, začela agonija za vse kulturnike, še zlasti za samozaposlene. Ukrepi NIJZ so ostali (maske, razkuževanje, razdalje), pomoč samozaposlenim kulturnikom pa je bila ukinjena. Od zadnje finančne krize se je financiranje produkcije vsako leto zmanjševalo. Tako zdaj v posamezno predstavo vložimo že več kot petdeset odstotkov lastnih sredstev, ki jih pridobimo na trgu. Teh sredstev pa zaradi upoštevanja navodil NIJZ v letošnji (in kot na žalost kaže, tudi v prihodnji) sezoni ne bo. Glede na rebalans proračuna je videti, da se način varčevanja ni spremenil, večina varčevanja bo na plečih znanosti in umetnosti. Zdi se, da o tem, kakšne bodo posledice sprejetih ukrepov za uprizoritvene umetnosti, ne razmišlja nihče, niti nihče ne namerava zanje prevzeti odgovornosti.«
V Slovenskem mladinskem gledališču na začetku petinšestdesete sezone zgornja dvorana, ki je prej lahko gostila 244 gledalcev, sprejme le 74 obiskovalcev. Foto SMG Foto SMGIracionalna in nedorečena pravila igre
V Slovenskem mladinskem gledališču na začetku petinšestdesete sezone zgornja dvorana, ki je prej lahko gostila 244 gledalcev, sprejme le 74 obiskovalcev. Foto SMG Foto SMG
Ob upoštevanju obvezne razdalje med sedeži in obiskovalcev od odra lahko v Slovenskem mladinskem gledališču na začetku petinšestdesete sezone sprejmejo omejeno število gledalcev: zgornja dvorana, ki je prej lahko gostila 244 gledalcev, jih lahko zdaj sprejme le 74, spodnja pa 30, pred ukrepi jih je tam lahko bilo do 100. Direktor SMG Tibor Mihelič Syed: »Očitno je, da ukrepi za gledališča in podobne kulturne ustanove niso bili oblikovani v strokovnem dialogu med producenti in epidemiologi, kar bi zahtevalo proaktivno in k zaščiti resorja usmerjeno držo zlasti ministrstva za kulturo. Ker te ni bilo, smo soočeni z iracionalnimi, nedorečenimi in nejasno zapisanimi pravili igre, ki jih vsak razlaga po svoje, povrhu vsega pa so – če jih primerjamo s tistimi za nekatere druge panoge – disproporcionalno restriktivna in zato do kulturnega sektorja pogosto celo diskriminatorna.«
Tudi v ljubljanskem SNG Opera in balet, kjer danes sezono začenjajo z baletom Gusar, v dvorani ustrezno razdaljo ohranjajo s prostimi sedeži, zasedena bo le vsaka druga vrsta. Ob takem sedežnem redu lahko dvorano zasedejo skoraj polovično. Tudi delo umetniških korpusov je nekoliko spremenjeno v skrbi za zdravje; pevci – tako zboristi kot solisti – vadijo v manjših zasedbah v različnih prostorih gledališča z upoštevanjem varnostne razdalje, korepeticije s solisti so individualne, ansambelske vaje solistov pa potekajo le na odru zaradi zagotavljanja potrebne razdalje. Baletni plesalci lahko trenirajo brez mask.
V ljubljanskem SNG Opera in balet danes sezono začenjajo z baletom Gusar, ob primernih razdaljah seveda.
Foto Darja Štravs Tisu/SNG Opera in balet Ljubljana
Foto Darja Štravs Tisu/SNG Opera in balet Ljubljana
Ravnatelj Staš Ravter dodaja: »Zahtevani ukrepi za nas pomenijo precejšnje težave in finančne primanjkljaje, a so v tej situaciji nujni. Veseli pa smo, da lahko v nasprotju s skoraj polovico prejšnje sezone vsaj na ta način izpolnjujemo svoje poslanstvo.«
Zaradi priporočil o upoštevanju fizične razdalje so v Mestnem gledališču ljubljanskem spremenili abonmajski sistem, razpisali so več abonmajev s spremenjenim sedežnim redom: namesto 327 sedežev bo na posamezen abonma na voljo od 75 do 90 sedežev, na Mali sceni pa le 30 sedežev od siceršnjih 82. Vsako uprizoritev bodo poleg premiere odigrali še 43-krat, to že zdaj nakazuje čezmerno obremenjenost posameznih igralcev, ki bodo imeli v sezoni dve novi vlogi ali celo tri.
Iz lastnega tržnega deleža so doslej v MGL financirali polovico programa, zdaj bodo prvič v zgodovini v minusu. S pomočjo Mestne občine Ljubljana iščejo nadomestne lokacije, kjer bi za izven odigrali ponovitve, predvsem uspešnice preteklih sezon. Direktorica MGL Barbara Hieng Samobor: »Menim, da bodo brez interventne pomoči programi slovenskih gledališč v 2021 in 2022 bistveno ogroženi. S tem bo seveda okleščeno tudi število priložnosti za delo večine samozaposlenih zunanjih sodelavcev. Da bi rešili obstoj gledališča, sledimo zapovedim NIJZ, a v primerjavi s pogoji delovanja večine drugih javnih dejavnost, je kultura v očitno diskriminiranem položaju. Razlaga neenakopravnosti ni bila podana. Posledice bodo zelo hude. Ogroženo bo preživetje mnogih samozaposlenih in precejšen del publike se utegne počasi 'odvaditi' zahajanja na kulturne prireditve.«
Žalostni, razumevajoči in zaskrbljeni obiskovalci
V Cankarjevem domu prodaja vstopnic poteka zelo dobro, edini problem je omejitev zmogljivosti, saj dvorane delujejo le tretjinsko, pravi generalna direktorica Uršula Cetinski. »To pomeni tudi, da se je za dve tretjini zmanjšala prodaja abonmajev, zaradi česar so žalostni tisti, ki do vstopnic več ne morejo, hkrati pa so seveda razumevajoči.«
S higienskimi protokolom v naši največji kulturni hiši ni težav, gledalci izražajo podporo doslednemu izvajanju ukrepov, saj pravijo, da se tako počutijo bolj varne. »Največja težava je pravzaprav poslovanje zavoda, prihodek je okrnjen za dve tretjini, stroški delovanja pa le malenkost manjši. Na daljši rok takšno delovanje ni vzdržno,« še pravi direktorica.
Tudi v Narodno galerijo se obiskovalci vračajo. Od odprtja 5. maja imajo kar lepo število obiskovalcev, seveda pa ne dosegajo lanskega obiska, pravzaprav le četrtino. »Lahko pa rečemo, da število narašča iz meseca v mesec,« pojasnjuje direktorica Barbara Jaki. Kvadratura zbirk je velika, zato lahko v galeriji zagotavljajo varnostno razdaljo, eksponatov v zbirkah se tako ali drugače ne dotika, vse taktilne reči (tipna slika, pripomočki za ogled ...) so umaknili. Dosledno izvajajo vsa navodila NIJZ in o tem obiskovalce opozarjajo tako na blagajni kakor tudi varuhi v zbirkah, pripravljeni so na merjenje temperature. Skrbita pa jih prihod hladnih dni in režim v garderobi. In tudi upad, celo do 70 odstotkov, lastnih prihodkov.
V ljubljanski Drami se trenutna »polno« razprodana zmogljivost velikega odra giblje okoli 70 sedežev (od skupno 430), v Mali drami pa med 13 in dobrih 20 sedežev (od skupno 100), odvisno, kaj na vsaki predstavi posebej dovoljuje kombinatorika posedanja. »Konkretni primer zasedenosti prvih sedmih predstav Požigov, s katerimi smo začeli sezono, kaže, da smo v novih okoliščinah prešteli skupno 395 gledalcev, medtem ko bi glede na podatke iz prejšnjih sezon vsako predstavo v povprečju obiskalo 300 gledalcev, torej skupno okoli 2100,« pojasnjuje Jernej Pristov, v gledališču odgovoren za stike z javnostmi. Pred poletnim premorom so v Drami izvedli anketo, ki je pokazala, da bi kljub epidemiji kar 95 odstotkov od nekaj manj kot 5000 abonentov Drame želelo vpisati abonma.
Narodna in univerzitetna knjižnica je izvajanje svojih storitev prilagodila razmeram, glede na lanski september imajo več kot polovico manj obiskovalcev, saj čitalnica zaradi ukrepov lahko sprejme le tretjino uporabnikov. Le nekaj starejših je posebej izrazilo željo po sedežu, ki bi bil bolj oddaljen od drugih uporabnikov. Dostop do gradiva in informacij za učenje, študij, raziskovanje ali prosti čas je izjemno pomemben in zato v Nuku vrsto storitev že dlje časa omogočajo tudi na daljavo. Nove okoliščine so pač prinesle nove izzive, še dodajajo.
Medtem pa v Mestni knjižnici Ljubljana opažajo, da se je nekoliko spremenil način uporabe: daljših obiskov je trenutno manj, obiskovalci si večinoma vnaprej naročijo gradivo, kljub vsemu je med policami opaziti več bralcev. Z dodatnim sproščanjem ukrepov NIJZ so študentom na voljo študijske čitalnice, enako velja za uporabo javnih računalnikov. Obisk zaradi izposoje gradiva se je po odprtju knjižnic začel postopno povečevati, povečala se je tudi izposoja e-knjig.
In kaj najbolj zanima njihove uporabnike? Ali mora knjižnično gradivo še vedno v tridnevno karanteno, kdaj bodo spet lahko brali dnevno časopisje in kaj bo s prireditvami. Medtem pa v ljubljanski Operi gledalce skrbi, ali bodo zastavljeni repertoar sezone lahko uresničili ...
T. J.
V Cankarjevem domu prodaja vstopnic poteka zelo dobro, edini problem je omejitev zmogljivosti, saj dvorane delujejo le tretjinsko, pravi generalna direktorica Uršula Cetinski. »To pomeni tudi, da se je za dve tretjini zmanjšala prodaja abonmajev, zaradi česar so žalostni tisti, ki do vstopnic več ne morejo, hkrati pa so seveda razumevajoči.«
S higienskimi protokolom v naši največji kulturni hiši ni težav, gledalci izražajo podporo doslednemu izvajanju ukrepov, saj pravijo, da se tako počutijo bolj varne. »Največja težava je pravzaprav poslovanje zavoda, prihodek je okrnjen za dve tretjini, stroški delovanja pa le malenkost manjši. Na daljši rok takšno delovanje ni vzdržno,« še pravi direktorica.
Tudi v Narodno galerijo se obiskovalci vračajo. Od odprtja 5. maja imajo kar lepo število obiskovalcev, seveda pa ne dosegajo lanskega obiska, pravzaprav le četrtino. »Lahko pa rečemo, da število narašča iz meseca v mesec,« pojasnjuje direktorica Barbara Jaki. Kvadratura zbirk je velika, zato lahko v galeriji zagotavljajo varnostno razdaljo, eksponatov v zbirkah se tako ali drugače ne dotika, vse taktilne reči (tipna slika, pripomočki za ogled ...) so umaknili. Dosledno izvajajo vsa navodila NIJZ in o tem obiskovalce opozarjajo tako na blagajni kakor tudi varuhi v zbirkah, pripravljeni so na merjenje temperature. Skrbita pa jih prihod hladnih dni in režim v garderobi. In tudi upad, celo do 70 odstotkov, lastnih prihodkov.
V ljubljanski Drami se trenutna »polno« razprodana zmogljivost velikega odra giblje okoli 70 sedežev (od skupno 430), v Mali drami pa med 13 in dobrih 20 sedežev (od skupno 100), odvisno, kaj na vsaki predstavi posebej dovoljuje kombinatorika posedanja. »Konkretni primer zasedenosti prvih sedmih predstav Požigov, s katerimi smo začeli sezono, kaže, da smo v novih okoliščinah prešteli skupno 395 gledalcev, medtem ko bi glede na podatke iz prejšnjih sezon vsako predstavo v povprečju obiskalo 300 gledalcev, torej skupno okoli 2100,« pojasnjuje Jernej Pristov, v gledališču odgovoren za stike z javnostmi. Pred poletnim premorom so v Drami izvedli anketo, ki je pokazala, da bi kljub epidemiji kar 95 odstotkov od nekaj manj kot 5000 abonentov Drame želelo vpisati abonma.
Narodna in univerzitetna knjižnica je izvajanje svojih storitev prilagodila razmeram, glede na lanski september imajo več kot polovico manj obiskovalcev, saj čitalnica zaradi ukrepov lahko sprejme le tretjino uporabnikov. Le nekaj starejših je posebej izrazilo željo po sedežu, ki bi bil bolj oddaljen od drugih uporabnikov. Dostop do gradiva in informacij za učenje, študij, raziskovanje ali prosti čas je izjemno pomemben in zato v Nuku vrsto storitev že dlje časa omogočajo tudi na daljavo. Nove okoliščine so pač prinesle nove izzive, še dodajajo.
Medtem pa v Mestni knjižnici Ljubljana opažajo, da se je nekoliko spremenil način uporabe: daljših obiskov je trenutno manj, obiskovalci si večinoma vnaprej naročijo gradivo, kljub vsemu je med policami opaziti več bralcev. Z dodatnim sproščanjem ukrepov NIJZ so študentom na voljo študijske čitalnice, enako velja za uporabo javnih računalnikov. Obisk zaradi izposoje gradiva se je po odprtju knjižnic začel postopno povečevati, povečala se je tudi izposoja e-knjig.
In kaj najbolj zanima njihove uporabnike? Ali mora knjižnično gradivo še vedno v tridnevno karanteno, kdaj bodo spet lahko brali dnevno časopisje in kaj bo s prireditvami. Medtem pa v ljubljanski Operi gledalce skrbi, ali bodo zastavljeni repertoar sezone lahko uresničili ...
T. J.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji