Sedem zahtev, sedem odgovorov, komunikacije pa ni

Skoraj petdeset organizacij, združenj in zavodov in (do včeraj) več kot 260 posameznikov, ki so ministru za kulturo namenili sedem nujnih zahtev, ker njihovih majskih opozoril o prihajajoči krizi in predlogov konkretnih in sistemskih ukrepov na področju kulture ni upošteval, je dočakalo obsežen odgovor ministrstva.

Na zahtevo, naj minister opravlja tekoče posle in podpiše odločbe za statuse, dokonča postopke odprtih in nezaključenih razpisov, izplača veljavne pogodbene obveznosti izvajalcem in transferje javnim agencijam, so na ministrstvu odgovorili s podatkom in stališčem, da ima trenutno status samostojnega kulturnega ustvarjalca s pravico do plačila prispevkov iz proračuna 2422 oseb.
 

Polovica več samozaposlenih v desetletju in pol

»V samo petnajstih letih se je število samozaposlenih s pravico do plačila prispevkov povečalo za več kot 50 odstotkov. Veliko število teh ljudi s svojimi socialnimi pravicami in zahtevami spada pod ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.«



Na zahtevo, da naj se minister bori za svoj sektor, tudi za glasbeni sektor, je odgovor ministrstva, da je Slovenija kot ena prvih držav v Evropski uniji konec aprila izdala priporočilo o odprtju galerij, muzejev in knjižnic in da je kulturi pomagala bolj obsežno kot večina držav EU. Na ministrstvu vztrajajo, da glasbena industrija in industrija zabav, ki ju omenja zahteva, sodita v pristojnost ministrstva za gospodarstvo.
 

Podedovane preference

Na zahtevo po takojšnjem umiku predloga o sredstvih za kulturo v rebalansu državnega proračuna in predlogu, da gre za kulturo v prihodnjih letih najmanj 20 milijonov evrov več, letos in prihodnje leto pa iz namenskega sklada covid-19 50 milijonov evrov, je v odgovoru zapisano, da je sedanje vodstvo ministrstva kulturni proračun prevzelo in odraža preference prejšnje kulturne politike.

Na ministrstvu so navedli tudi ključne številke: med epidemijo »so samozaposleni na področju kulture prejemali temeljni mesečni dohodek v skupni višini 1750 evrov.«
 

Le 1,9 milijona manj

Po podatkih ministrstva so samozaposleni na področju kulture iz interventnih sredstev v proračunih drugih ministrstev črpali 3,5 milijona evrov temeljnega mesečnega dohodka, še več kot milijon evrov pa za plačilo prispevkov v času izrednih razmer.

»Vsi delodajalci na področju kulture,« so dodali na ministrstvu, »imajo še do danes (ukrep je podaljšan do 30. septembra) možnost, da stroške v višini 80 odstotkov plač namesto njih pokriva država iz interventnih sredstev.

Sredstva v okviru proračuna ministrstva za kulturo se nominalno res manjšajo z okrog 197 milijonov evrov na 189 milijonov, a v resnici ne gre za krčenje v taki višini. Integralna sredstva se dejansko znižujejo za 1,9 milijona evrov, (...) pravice do porabe vseh drugih sredstev pa se prenašajo v proračunsko leto 2021.«
 

Agencija za knjigo in filmski center

Ob zahtevi po načrtu rešitev za posamezne sektorje so na ministrstvu spet navedli razlago, da so Javni agenciji za knjigo (JAK) in Slovenskemu filmskemu centru (SFC) v času pandemije izdali zgolj priporočilo, ne pa poziva k ukinitvi kakršnegakoli programa:

»Tudi Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni covid-19 je namreč jasno določal, da se odločbe v tem času ne smejo izdajati, torej bi SFC In JAK kršila zakon, če bi odločbe izdajala, kar sta vedeli tudi direktorici obeh institucij.«

Poziv podpisnikov, naj minister zaščiti javno RTV in STA pred uničevalnimi vplivi vsakokratne aktualne politike, na ministrstvu komentirajo s stališčem: »RTV Slovenija in STA aktualna vlada ne želi uničiti, za to nima niti zakonske možnosti« in dodajajo podrobnejšo razlago predlaganih zakonskih sprememb.