Ponovni poskus dialoga s Simonitijem

Več institucij in skoraj 200 posameznikov se je prek spleta podpisalo pod javno pismo, ki ga naslavljajo na ministra za kulturo Vaska Simonitija. V pismu ministru očitajo ogrožanje delavk in delavcev ter nevladnih organizacij v kulturi, neupoštevanje stroke in strokovnosti ter neodgovorno gospodarjenje.

Podpisniki v pismu poudarjajo, da je od marca, ko je Simoniti nastopil nastopili mandat, področje kulture močno prizadela epidemija koronavirusa, dodatno pa so ga, kot so prepričani, prizadeli tudi z odločitvami na ministrstvu za kulturo. Te po njihovih besedah »ogrožajo živo kulturo, kulturno dediščino, strokovnost in avtonomnost delovanja organov odločanja in kulturnih ustanov«.



Svoje očitke so podpisniki strnili v tri glavne točke. V prvi opozarjajo, da je zaradi zavlačevanja pri obravnavanju vlog za status samozaposlenih v kulturi ogrožena eksistenca številnih prekarnih delavk in delavcev. Ti so med epidemijo že tako v težkem položaju in brez zagotovila prihodkov. Z neizplačevanjem pogodbenih obveznosti ter dolgotrajnimi postopki izdajanja pogodb so ogroženi kulturna in umetniška produkcija, delovanje in obstoj številnih kulturnih organizacij in spet posledično tudi eksistenca sodelujočih, piše v pismu. Podpisniki so znova spomnili tudi na poziv nevladnim organizacijam z Metelkove 6 k izselitvi.

Obenem podpisniki pisma poudarjajo, da spremembe, ki jih na ministrstvu uvajajo v pravilnik o strokovnih komisijah ministrstva za kulturo, zmanjšujejo avtonomnost in strokovnost teh komisij, s čimer je po njihovem prepričanju ogrožena vrhunskost in demokratičnost kulturne in umetniške produkcije. Nižanje števila članov komisij, vključevanje predstavnikov ministrstva ter oblikovanje komisij na povabilo ministra namesto na podlagi javnega razpisa ne zagotavljajo strokovnega dela komisij, temveč odpirajo možnosti za politične odločitve, opozarjajo. Podobno podpisniki ugotavljajo ob nedavnih postopkih izbora direktorjev nacionalnih kulturnih institucij in muzejev, kot so Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Moderna galerija ter Narodni muzej Slovenije in Slovenski etnografski muzej.



»Z neupoštevanjem strokovnih kriterijev, delovnih referenc in s spremembami ustanovitvenih aktov nacionalnih kulturnih institucij, kar vse olajšuje kadrovanje politično sprejemljivejših kandidatov, sta ogrožena kakovostno in mednarodno vpeto delovanje številnih javnih zavodov, kar povzroča državi resno ekonomsko in simbolno škodo,« so kritični podpisniki.

V javnem pismu problematizirajo tudi odločitev za ustanovitev Muzeja osamosvojitve Slovenije, za kar je vlada v predlogu proračuna za leto 2022 prerazporedila sredstva v proračunu kulturnega resorja in kar po njihovem mnenju ogroža delovanje obstoječih kulturnih programov. Ustanavljanje muzeja podpisniki razumejo kot ideološki projekt v korist trenutne vladajoče garniture in »ne dejanja, ki bi bilo v korist izboljšanja položaja kulture v Sloveniji, kar bi od ministra kot skrbnika kulturnega resorja pričakovali«.

Podpisniki zaradi vsega navedenega ministra pozivajo, »da prisluhne strokovnjakom in zainteresirani javnosti ter začne delovati dialoško, konstruktivno in v dobro področja, ki ga predstavlja in je zanj odgovoren«, še piše v javnem pismu.