Fiktivna kriza na Bližnjem vzhodu

Vohunski roman Mala bobnarka Johna Le Carréja, ki je izšel leta 1983, se odvija v sedemdesetih letih, njegova osnovna tema – konflikt med Izraelom in Palestinci na Bližnjem Vzhodu – pa vse do danes ni izgubila aktualnosti. Pravzaprav ekranizacija tega romana v novi mini seriji BBC in družbe AMC s svojim političnim sporočilom v današnjem času deluje celo osvežujoče.

Že s svojo kompleksno zgradbo Mala bobnarka terja bolj potrpežljivega gledalca, takšnega, ki bo užival v dejstvu, da stvari nikoli niso takšne, kot se zdijo na prvi pogled, in da se bo pomen določene scene razgrnil postopoma, oziroma da se bodo nekateri dogodki pojasnili šele za nazaj.

Mala bobnarka je zgodba o izraelski obveščevalni službi oziroma njeni neuradni enoti, ki poskuša priti na sled palestinski teroristični celici. To vodi karizmatični Khalil, o katerem nimajo nobenih zares uporabnih informacij, njegov brat Salim pa pod njegovim poveljem po Evropi izvaja teroristične akte, uperjene proti Izraelcem. Šef izraelske obveščevalne enote Martin Kurtz (Michael Shannon), sicer tudi nekdanji interniranec koncentracijskega taborišča, prevzame nalogo, da zaustavi Khalilovo delovanje.

Zamisli si, da bo v Khalilovo celico infiltriral svojo agentko in tako prišel na sled enemu najbolj zaželenim zločincev. Za to s svojo ekipo skuje sofisticiran načrt, v katerem pomembno vlogo odigra eden bolj prekaljenih izraelskih agentov Gadi Becker (sijajen Alexander Skarsgård). Gadi na grških otokih rekrutira mlado britansko igralko Charlie Ross (Florence Pugh), ki naposled pristane na to, da bo pomagala Izraelcem. Florence Pugh se je v mini seriji izkazala z upodobitvijo mlade ženske, ki začne kot levičarska zanesenjakinja in kot ambiciozna igralka, ob privlačnem in prepričljivem Izraelcu pa se hitro pusti očarati in končno pristane na sodelovanje v nevarni pustolovščini.

Najbolj zapleten del zgodbe zadeva Charliejino infiltracijo v strogo nadzorovan Khalilov krog. Sofisticirana spletka vključuje Salima, ki ga Izraelci zajamejo, neuspešno zaslišujejo, nato pa ubijejo. Ideja je naposled v tem, da ustvarijo vtis, da sta bila Charlie in Salim par, kar naj bi ji olajšalo pot do vrha teroristične organizacije. Da bi zadeva delovala, da bi se Charlie vživela v vlogo ljubimke in avtentično govorila o svojem razmerju z mladim Palestincem, z Gadijem »uprizorita« njeno domnevno romanco, skratka vsa srečanja, korespondenca. Da bi torej fikcija delovala, mora ohraniti vez z resničnostjo. A obenem ima takšna zrežirana romanca učinke na realnost, tako da se Gadi in Charlie v tem procesu tudi dejansko zbližata.

Režiser Park Chan – wook (avtor znamenitega korejskega filma Oldboy) poskrbi tako za jasno režijo kompleksnih operacij, obenem pa z dovoljšno mero občutljivosti posname tudi ljubezensko razmerje med Charlie in skrivnostnim in zadržanim Gadijem, ki jo usposablja za vstop v vohunski svet.


 

Politični analitik le Carré

A resnična svežina tokratne ekranizacije Le Carréjevega romana je v tem, da se ne spreneveda glede politične situacije na Bližnjem Vzhodu. Pozicije v Mali bobnarki niso črno bele. Naravnost neverjetno se zdi, da izraelski agentje – še posebej Kurtz in Gadi – priznavajo zločine, ki jih je Izrael napravil nad Palestinci, Gadija ti zločini tudi neprestano preganjajo. Le Carré ne pušča dvoma niti glede hipokritske vloge Zahoda pri bližnjevzhodnem konfliktu: Zahodne sile so Izraelu po drugi svetovni vojni »odstopile« ozemlje, kjer so živeli Palestinci. Obenem pa britanski mojster vohunskega žanra spretno nakaže tudi elemente antisemitizma v vrstah angleških obveščevalnih služb, ki – če naj ne izdamo celotnega razpleta – izraelskim obveščevalcem na koncu krepko premešajo štrene.

Prav tako nima Le Carré nobene potrebe, da bi preprosto demoniziral palestinsko teroristično organizacijo in njenega šefa. Na koncu – ko Charliejina misija uspe in spoznamo Khalila –, ta tako njo kot gledalca fascinira kot edini junak, ki ni ciničen, ampak pravzaprav etičen. Ima svojo politični vizijo – palestinski osvobodilni boj – in je zanj pripravljen žrtvovati vse. Zanj v tem boju ne gre za sovraštvo ali za maščevanje, ampak prej za idejo pravice in osvoboditve. Tako Khalil Charlie na neki točki opozori: »Preveč se jih trudiš sovražiti.« Sam Kurtz v enem zaključnih prizorov za Khalila prizna, da bi, če ne bi bil ubit, lahko postal veliko več kot le terorist.



Čeprav se torej serija odvija z vidika Izraela, čeprav se vsi protagonisti (vključno s Charlie) borijo proti palestinskemu terorističnemu nasilju nad nedolžnimi žrtvami, pa prav pomisleki in moralne dileme samih zionistov glede svoje politike do Palestine delujejo tudi kot učinkovita kritika politike izraelske države do palestinske manjšine. V času, ko Izrael britanskega levičarskega voditelja Jeremyja Corbyna obtožuje antisemitizma, ker je ta nekaj simpatij pokazal za položaj Palestincev na Zahodnem bregu, se zdi serija po le Carréju naravnost drzna.

Tako v nekem pogledu je Mala bobnarka celo bolj aktualna kot istoimenski filmi iz leta 1984 z Diane Keaton v glavni vlogi. Tokratna verzija, ki je bolj pretanjena in tudi bolj niansirana, izstopa tudi iz siceršnje bere nadaljevank v zadnjem času. Le Carré, ki je pred nekaj leti slavil z adaptacijo Nočnega receptorja (po zgradbi zgodbe sicer dosti bolj enostavnega od Male bobnarke), očitno ostaja nepogrešljiv del sodobne televizijske produkcije. Zato vsi ljubitelji dobrih TV -serij nestrpno pričakujemo novo verzijo le Carréjeve največje klasike Vohun, ki je prišel iz hladnega, ki naj bi jo že snemal BBC.