Dva meseca umetniškega veličastja

Nova, 67. sezona ljubljanskega festivala, tudi ta še brez strehe nad Križankami, zato pa s spektakli na Kongresnem trgu in na rezervnih lokacijah, od Cankarjevega doma do Viteške dvorane Križank. Od julija do septembra, že pred uradnim začetkom 2. ali 3. julija z Aido na Kongresnem trgu pa bo sredi junija dala predtakt festivalu izvedba Verdijevega Rekviema pod taktirko slovitega Plácida Dominga.

Ko je Darko Brlek, direktor in umetniški vodja ljubljanskega festivala, v torek v družbi častnega pokrovitelja, ljubljanskega župana Zorana Jankovića, in zastopnikov sponzorskih podjetij v Rdeči dvorani mestne hiše predstavljal letošnjo izdajo festivalskega programa, za katero bodo potrebovali okrog 3,2 milijona evrov, si ni mogel kaj, da si ne bi zaželel primernega vremena. »Bolj kot za slovensko kmetijstvo je lepo vreme pomembno za ljubljanski festival, slabo vreme prinese od tristo do štiristo tisoč evrov razlike,« je navrgel. Največji financer festivala je njegova ustanoviteljica, Mestna občina Ljubljana, glavni sponzor ostaja Zavarovalnica Sava. Glavni medijski sponzor dvomesečne prireditve je podjetje Delo, ki po besedah člana poslovodstva Andreja Krena festivala, le sedem let starejšega od časnika Delo, ne spremlja le z oglasi, ampak tudi vsebinsko.
 

Aida z lipicanci

Eden od vrhuncev festivala bo že otvoritveni večer z izvedbo opere Aida na Kongresnem trgu. Eno od najbolj znanih in največkrat izvajanih del v operni zgodovini bo tokrat izvedeno v koprodukciji Festivala Ljubljana s HNK Split, Slovensko filharmonijo ter SNG Maribor. Režiser Dražen Siriščević bo uprizoritev Aide premišljeno vkomponiral na Kongresni trg, vanjo bo vključil tudi nastop enajstih lipicancev iz lipiške kobilarne.

V Ljubljano bo znova prišel Zubin Mehta, ki je pred pol leta zaradi šibkega zdravja odpovedal turnejo po ZDA, prav tako avstralski del turneje. Na poslovilni turneji z Izraelskimi filharmoniki se bo po nastopih maja v milanski Scali in junija na Dunaju z Dunajskimi filharmoniki 5. septembra ustavil v Ljubljani, kamor ga je pred šestimi desetletji kot mednarodno neznanega umetnika povabil takratni direktor Slovenske filharmonije Marijan Lipovšek. Za sklep 67. festivala bo Mehta poleg drugih del ljubljanskemu občinstvu namenil Berliozovo Fantastično simfonijo. Ali bo v Ljubljani znova gostoval Valerij Gergijev, Darko Brlek v torek še ni mogel potrditi, saj pogodbe za predvideno gostovanje konec avgusta še niso podpisali.
 

Projekt tARTini

Poleg komornih in simfoničnih koncertov bo festival postregel z izbranim ter žanrsko raznovrstnim programom baletnih in opernih predstav, muzikalov, Mednarodno likovno kolonijo, otroškimi in mladinskimi delavnicami ter festivalom na Ljubljanici. Pod taktirko Ivana Repušića bosta v Cankarjevem domu sredi julija gostovala Orkester Münchenskega radia ter Zbor Bavarskega radia, konec avgusta pa z Verdijevo Traviato zasedba priznanega Teatra Regio iz Torina.

Z repertoarjem, ki bo obsegal dela Tartinija, se bo s solistoma Massimom Mercellijem in Massimom Quarto predstavil Komorni orkester milanske Scale. Orkester je od ustanovitve leta 1982 koncertiral v številnih prestižnih dvoranah, pogosto sodelujejo z njim tudi uspešni instrumentalni in vokalni solisti. Na ljubljanskem festivalu bo Komorni orkester milanske Scale nastopil dvakrat, najprej 1. avgusta v Ljubljani, v Narodni galeriji, dan pozneje še v Piranu. Koncerta bosta potekala v okviru evropskega čezmejnega projekta tARTini, ki z namenom spodbujanja kulturnega turizma in promocije kulturne dediščine povezuje institucije od Pirana, prek Ljubljane in Trsta, do Padove.


 

Mojster in Margareta kot muzikal

Poletna noč bo posvečena pevki Marjani Deržaj, v začetku julija bo nastopila znamenita plesalka flamenka María Pagés, znana po lastnem konceptu estetike flamenka. V Slovenijo se vrača z najnovejšo koreografijo Oda času, ki postavlja v ospredje minljivost časa in njegov vpliv na človeško telo, hrepenenje, umetnost in življenje.

V Ljubljani bosta nastopila tudi priznana baskitarista Marcus Miller in Stanley Clarke, koncert opernih arij bosta odpela baritonist Thomas Hampson in sopranistka Elena Moșuc. V Romuniji rojena sopranistka je na mednarodnih tekmovanjih zmagovala že pred koncem študija, ameriški baritonist je prav tako prejel številne nagrade in odličja. Najlepše melodije opernih velikanov bo z njima zaigral Orkester Slovenske filharmonije, ki ga bo vodil prav tako v Romuniji rojeni dirigent Nicolae Moldoveanu.

Nekaj posebnega bosta gotovo ruska muzikala Onjeginov demon ter Mojster in Margareta v izvedbi Gledališča LDM »Nova scena« iz Sankt Peterburga, ki združuje sodobno umetnost s tradicijo ruskega gledališča in visokimi standardi Broadwaya. Ljubiteljem muzikalov bosta namenjeni tudi uspešni slovenski različici Briljantine in muzikala Mamma Mia. V goste prihaja tudi ruska primabalerina Svetlana Zaharova s prijatelji. Pri osemnajstih letih je postala glavna plesalka baletnega ansambla Marijinega gledališča, od leta 2003 pa je članica baletnega ansambla Bolšoj teatra.
 

Shenzhenski simfoniki

Ob začetku nove sezone bo Slovenska filharmonija 6. septembra nastopila pod taktirko švicarskega dirigenta Charlesa Dutoita, ki od lani v Sanktpeterburški filharmoniji deluje kot glavni gostujoči dirigent. V program je uvrstil tudi delo Lucijana Marije Škerjanca.

Leta 1982 ustanovljeni Simfonični orkester iz Shenzhena velja za enega od najboljših kitajskih orkestrov, čedalje bolj prepoznaven je tudi mednarodno, saj je nastopal po vsem svetu, od Združenih držav Amerike in Kanade, Nemčije, Italije, Francije, Turčije do Indije, Južne Afrike, Indonezije, Korejskega polotoka in Tajske, ter sodeloval celo s Joséjem Carrerasom. Na tokratnem koncertnem večeru jih bo vodil dirigent Daye Lin, ki je od leta 2016 njegov glasbeni direktor. Z Orkestrom iz Shenzhena bosta nastopili vzhajajoči imeni klasične glasbe, violončelist Jiapeng Nie in violinistka Tianwa Yang.

Šestnajstega julija se bo v Ljubljani predstavila italijanska sodobna plesna zasedba Aterballetto, plesno združenje, ki ga je leta 1979 ustanovil Vittorio Biagi, eno od najpomembnejših tovrstnih združenj v Italiji ter prva stalna baletna organizacija, ki ne deluje pri operni hiši. Njihov slog zaznamuje zmožnost prilagajanja glasbenim žanrom od klasične do popularne glasbe in jazza.