Da za Novo Mesto, ne za Jadransko Morje

Pred nekaj dnevi so članice in člani ožjega sestava pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU na spletni okrogli mizi predstavili spremembe dveh prenovljenih poglavij nastajajočega slovenskega pravopisa. Gre za prevzete besede ter veliko in malo začetnico. S slednjo so v javnosti sprožili pravo malo revolucijo, napovedali so namreč poenostavitev pisanja večbesednih krajevnih imen, prej imenovanih naselbinska. Na kratko: vse, razen predlogov, bomo po novem pisali z veliko začetnico ter šli v Novo Mesto in Dolgo Vas. A počasi, ne še tako kmalu.

Ker pravopisna pravila začnejo veljati, ko je potrjena celotna knjiga pravil in ne samo posamezna poglavja, sprememb še kako leto in pol ne bo. Je pa predlog že pregledala in potrdila tudi širša pravopisna komisija in zdaj je novost na spletni platformi Pravopis 8.0 do 15. aprila dana v javno razpravo. Tako moramo še vedno imeti v mislih obstoječe pravilo, da neprve besede naselbinskih imen pišemo z veliko začetnico, razen če je to predlog oziroma besede vas, mesto, selo, trg.

Poenostavitev že dolgo v zraku

Pred dvema letoma je pravopisna komisija na portalu Fran objavila predloga prvih dveh poglavij novih pravopisnih pravil. Novi slovenski pravopis so poimenovali 8.0., da bi poudarili dvoje: gre za osmo samostojno izdajo, ki sledi duhu časa in novim razmeram, ki so jih v pisanje in komuniciranje vnesli globalizacija in drugi pojavi sodobne informacijske družbe.
Razprava o pisnih znamenjih in krajšavah je že končana, od petka pa je aktualna razprava o veliki in mali začetnici ter prevzemanju besed.


Spremembe so razumljive. Zad­nji pravopis je izšel leta 2001, pravopisna pravila so bila pripravljena v sedemdesetih letih, potrjena so bila v osemdesetih, prvič izdana leta 1990, skupaj s slovarjem pa šele leta 2001. V vseh teh desetlet­jih se je na področju pisnih navad zgodilo veliko sprememb. »Ne le zaradi elektronske dobe, tudi zaradi novih predmetnosti in pojavnosti, ki jih moramo prav zapisati,« pravi vodja ožje pravopisne komisije dr. Helena Dobrovoljc. Po njenem pri odločitvi, da se poenostavi pisanje zemljepisnih imen (prej imenovanih naselbinska), ki označujejo naselja, zaselke, mesta, ne gre za revolucijo. »Poenostavitev je bila v zraku že vse 20. stoletje, saj se je izkazalo, da je občutenje, kaj je lastno ime in kaj ne, lahko zelo nezanesljivo. Že ob pogovorih slovenistov in geografov v 70. letih so se odločali o treh predlogih, tega, ki ga predlagajo zdaj, pa so pustili za poznejše rodove.« Poleg tega so jezikoslovci opazili, da pri narečno ali pokrajinsko obarvanih besedah, kot so selce, selca, vesca, marsikdo ne ve, da so to pomanjševalnice za vas in selo. In tako smo lahko videli, da so v lokalnem časopisu pisali Dolenje Selce z veliko začetnico, na cestnih tablah sredi Krasa pa videli napis Opatje Selo.

Premišljen kompromis

Predlog geografov in nekaterih jezikoslovcev je bil tokrat sicer usmerjen v zapis velike začetnice vseh vrst zemljepisnih imen, tako bi dobili tudi Blejsko Jezero, Šmarno Goro, Veliko Planino in Jadransko Morje, a je pri nekaterih drugih članih komisij naletel na močan odpor, češ da gre za amerikanizacijo. Predlagane spremembe so torej kompromis. Glede na to, da je za strokovnjaki več krogov odločanja, lahko zapišemo, da gre za dob­ro premišljen kompromis. Veliko začetnico so obravnavali na srečan­ju slovenistov in geografov oziroma njunih komisij, jih predstavili v brošuri Živim v Bukovem Vrhu pod Bukovim vrhom, izvedli javno anketo ter glasovanje članov pravopisne komisije in tako naprej.
Dobrovoljčeva vidi bistvo reforme pri zapisovanju krajevnih imen predvsem v poenostavljenih pravilih in sledenju normi sorodnih jezikov (npr. Stari Grad v hrvaščini, Nové Mêsto v češčini) ter spoz­nanju, da je večina naselij tako že pisana.
Odpraviti želijo le izjeme pri redkih krajevnih imenih, ki imajo v neprvi sestavini besedo vas, mesto, trg, selo, selce, vesca, le razširjena so v primerih, ob katerih se pojav­ljajo dvomi. Npr. imena gora in vzpetin, ki so bila povsem prezrta kot posebnost: Veliki Ozebnik. Podobno je z neznačilnimi verskimi imeni, kot je Marija Zavetnica s plaščem.

Prevzeta beseda: izviren zapis ali podomačitev

Pri prevzetih besedah jezikoslovci še vedno zagovarjajo stališče, da je besedo najbolje prevesti. Torej ne bajpas ali bypass, temveč obvod. Ne influenser, ampak vplivnež, če se že ne najde kaj boljšega.
Pri lastnih imenih se vse bolj ohranja izvirni zapis, razen če je ime že tradicionalno podomačeno (Ludvik XIV. Sončni kralj ali Varšava, Ženeva) oziroma če je taka tudi odločitev Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije, s katero sodelujejo in v kateri si močno prizadevajo, da bi podomačili tudi večino bolj znanih zveznih držav in pokrajin (Nova Zelandija, Kalifornija, Šampanja), stvarna imena pa tudi prevedli (Mednarodni monetarni sklad, Organizacija združenih narodov).



Čeprav so člani in članice pravopisne komisije zastopali različna stališča glede nekaterih predlaganih rešitev, je bil med njimi dosežen konsenz. Kot poudarja Dobrovoljčeva, so v komisiji generacijsko in nazorsko različni strokovnjaki in kot taki poosebljajo tudi različnost javnosti. »Popolne poenotenosti glede vseh vprašanj v stroki seveda ne bo nikoli. Je pa tako, da se mora vsak član vprašati, ali je pomembneje, da obvelja njegova ali da bo storjen korak v skupno smer.« Kdaj naj bi bil pravopis narejen v celoti, je nehvaležno napovedovati. To je med drugim odvisno od razširitve delovne skupine, za katero si že dolgo prizadevajo. Pomemben je tudi slovarski del, ki zaradi raziskav gradiva vpliva na rešitve v pravilih.

Brez čarobne paličice

Vodilo komisije je ustvariti uporaben priročnik, povezan s slovarjem, čarobne paličice pa nimamo, še dodaja Dobrovoljčeva. Izhodišče prenove so zadrege jezikovnih uporabnikov, ki jim jezikoslovci sledijo npr. ob vprašanjih v Jezikovni svetovalnici. Če pravila ni mogoče poenostaviti, ga razširijo z novimi primeri ali predstavijo mehanizme, ki uporabniku pomagajo pri odločitvi. Še vedno zagovarjajo načelo, da moramo osebo, predmetnost ali kraj, ki ga opisujemo, poznati.
Pred komisijo sta letos tudi poglavji o pisanju skupaj in narazen ter poglavje o ločilih, pri katerem bo najbrž posebno trd oreh vseh Slovencev vejica, za katero pa Dobrovoljčeva že vnaprej pravi, da njene logike ne bodo spremenili.
A jezik je živ organizem in to je pokazalo tudi zadnje leto. Kako izgovorimo kratico covid-19? Kako jo sklanjamo? Zakaj, kot našteva Dobrovoljčeva, v medijih izgovorijo PCR po angleško, ima bolezen epidemične ali epidemijske razsež­nosti, je epidemična bolezen ali virus ... In tako bi še in še lahko naštevali vprašanja, ki jih je k nam prinesla epidemija.