Sto milijonov poizvedb na portalu Fran

Jeseni pred tremi leti smo poročali, da je portal Fran (www.fran.si) slavil 20-milijonti obisk, med več kot dvajsetimi milijoni poizvedb pa so uporabnike največkrat zanimala gesla iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika, tam so skupaj zaznali 2.267.654 iskanj.

Zdaj so številke drugačne: število iskanj na portalu, ki ga je 14. oktobra 2014 zagnal Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in zanj skrbi vse odtlej, je pred kratkim doseglo in preseglo sto milijonov.
 

Zanimanje za jezik ni presahnilo

»Počasi se vračamo v normalno življenje, nekatere stvari pa se niti med pandemijo niso zelo spremenile – presahnilo ni zanimanje za slovenski jezik, denimo. Število iskanj na portalu Fran je pred kratkim doseglo sto milijonov. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU ob tem občuti zadovoljstvo, da so uporabniki portal Fran očitno res vzeli za svojega ...«

Tako sporočilo je pred dnevi uporabnikom skupine slovLit namenila Agata Tomažič, ki na Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti skrbi za promocijo raziskovalnih vsebin.
 

Najpogostejši cilj: SSKJ

Pogled na stran s statistiko dostopov pokaže veličastno številko, 100.943.323 iskanj, od tega največ, 8.293.927, po Slovarju slovenskega knjižnega jezika, po Slovenskem pravopisu so uporabniki brskali 2.591.777-krat, po Sinonimnem slovarju slovenskega jezika na primer bistveno manjkrat, 857.680-krat.

Portal Fran združuje slovarje, slovenistične jezikovne vire in portale, ki so nastali ali še nastajajo na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ter slovarje, ki so v okviru dela na tem inštitutu dobili digitalno obliko. Omogoča tudi iskanje po drugih izbranih slovenskih jezikovnih korpusih. Namen portala je omogočiti dostop do slovarskih informacij čim širšemu krogu uporabnikov, zato omogoča tako povsem preproste kakor tudi zelo kompleksne poizvedbe.
 

Ponudba za vsakogar

Med splošnimi deli, ki jih Fran ponuja, je na prvem mestu osem slovarjev (Slovar slovenskega knjižnega jezika2, eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika, Sinonimni slovar slovenskega jezika, Sprotni slovar slovenskega jezika, Slovar slovenskih frazemov, Vezljivostni slovar slovenskih glagolov, Slovar slovenskega knjižnega jezika, Slovar novejšega besedja) in dva pravopisa (Slovenski pravopis in ePravopis – Slovenski pravopis).

V preostali ponudbi sta dva etimološka slovarja (Slovenski etimološki slovar in NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika), pet zgodovinskih (Maksa Pleteršnika Slovensko-nemški slovar, Slovar stare knjižne prekmurščine Vilka Novaka, Slovensko-latinski slovar Matije Kastelca in Gregorja Vorenca, Slovar jezika Janeza Svetokriškega Marka Snoja in Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja), štirinajst terminoloških (pri vrhu zanimanja obiskovalcev portala sta geografski in farmacevtski terminološki slovar), šest narečnih (Slovenski lingvistični atlas, Črnovrški dialekt, Slovar govorov Zadrečke doline, Slovar bovškega govora, Kostelski slovar, Slovar oblačilnega izrazja ziljskega govora v Kanalski dolini), jezikovna in terminološka svetovalnica in dvanajst zbirk (od Javne razprave o novem slovenskem pravopisu in Korpusa besedil slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja prek Pravopisnih kategorij ePravopisa do Slovenske slovnice in pravopisov).

 

»Pandemičen« ali »pandemski«?

8. aprila so skrbniki portala dodali podstran Fran, različica covid-19 (7.1), kjer so zbrali najpomembnejše nove in že objavljene slovarske sestavke in nasvete iz svetovalnic, povezane z epidemijo bolezni covid-19 in novim koronavirusom.

Pregled, so zapisali, obsega poleg sodobnega besedja in pravopisno-terminoloških opozoril (Kako je prav: »epidemija koronavirusa« ali »epidemija koronavirusne bolezni«?, Jezikovna izbira: »pandemičen« ali »pandemski« itd.) tudi tematsko zaokrožen pregled zgodovine in etimologije besedja, povezanega z epidemijami, ter izraze, povezane z nalezljivimi obolenji, iz slovenskih narečij.

Stran bodo redno dopolnjevali z novimi slovarskimi sestavki, ko bodo prepoznali porast izbranih jezikovnih prvin ali ko bodo izražene potrebe po pojasnilih in razlagah jezikoslovcev.