Domača več pove kot tujka

V časopisju, javnih in strokovnih množičnih občilih (medijih) vse bolj prevladujejo tujke, največkrat anglicizmi in celo izvirne angleške besede in stavki, pogosto v obliki dveh besed. To je posledica vse večjega vpliva angleščine in amerikanščine, ki postaja pomožni mednarodni jezik (lingua franca). Prinašajo jih strokovnjaki, ki berejo, pišejo in se pogovarjajo s tujci v angleščini, ter novinarji, ki prenašajo novice iz sveta k nam. Lahko bi dejali, da razmišljajo v angleščini, ko govorijo slovensko.

Njihova besedila popravljajo slovenisti (lektorji), ki pa tudi vse bolj sprejemajo tujke in pozabljajo na slovenske izraze. Celo »spodaj podpisani« redni in izredni člani razreda za literarne (knjižne?) vede Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) so v svojem javnem pismu o zaščiti slovenščine (Delo, 29. 5. 2019) uporabili vrsto tujk: angažirati, ciničen, diskriminirati, filološki, protežirati, relevanten, pedagoški, primat, rezervat, suveren, šokanten, tolerirati. Podobno je mrgolelo tujk v osnutku Resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2019–2023; nekaj so jih v kasnejši različici (verziji) popravili.

V skupini, ki pripravlja Splošni tehniški slovar, imamo velike težave, ko zahtevamo domače izraze, vsaj kot sopomenke (sinonime), čeprav je iskanje in po potrebi tudi izumljanje slovenskih ustreznikov za prihajajoče tujke naša pomembna naloga. Vsekakor je slovenjenje tujk v strokovnem izrazju ena najpomembnejših nalog visokošolskih učiteljev; srednješolski in osnovnošolski učitelji imajo to pomembno nalogo v splošnem izrazju, novinarji pa v svojih objavah. Če imajo Nemci domači izraz, ga moramo imeti tudi mi. Naj ob tem poudarim, da ne nasprotujemo uporabi angleščine kot učnega jezika na višjih stopnjah študija, če so prisotni tudi tuji študenti.

Najbolj pereči so izrazi, ki se pojavljajo na novo in bi jih bilo treba takoj posloveniti, predno se uveljavijo. Najbolj pogosto se to dogaja v računalništvu in informatiki (vednosti? – slovenskega ustreznika niti v Slovarju slovenskega knjižnega jezika niti v Velikem slovarju tujk ne najdem). Sveži primer je sedanja zdravstvena kriza (preobrat), v kateri so se pojavili izrazi covid, lockdown (ki ga ni v Velikem angleško-slovenskem slovarju), pandemija, rizični kontakt, socialna distanca in drugi. O nastajanju »koronabesedja« je avgusta letos v Večeru pisal Domen Krvina, znanstveni sodelavec Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša (ZRC SAZU). Pri vse večjem prodoru tujk nastajata dve težavi (problema): nekaterih besed celo razumniki (inteligenca) ne poznajo ter jih morajo iskati po slovarjih in spletu; po drugi strani človek pogosto ne najde ali ne pozna (več) domače besede za tujko, ki je v vsesplošni uporabi. Kako lahko berejo časopise manj izobraženi, mi ni jasno – najbrž so jih že odpovedali.



Razlikujemo tri vrste pojavnosti tujk. Prva so izvirne angleške besede: na primer brexit, go home, iliberalen, rating, real time podatki, restart, top prioriteta, twitter, zero-sum-game. Včasih je v oklepaju njihov prevod v slovenščino. Poleg izvirnih angleških besed najdemo še vrsto tujk. Tujke so načeloma dovoljene, če izvirajo iz grških ali latinskih besed. Angleži in Američani imajo seveda veliko besed takega izvora. Ali so vse najdene besede res takega izvora in zanje nimamo domačih ustreznikov? Nekaj je takih, ki jih samodejni pregledovalnik slovenščine označi kot nesprejemljive: asimptomatski, diskreditacija, komunikološki, liderstvo, nevtralističen, pozicioniranje, predikcija, resentiment, sekveniranje, sokreator. Zakaj jih slovenisti niso popravili?

Je pa še vrsta drugih tujk, ki jih slovenski pravopis očitno dovoljuje. V enem samem dnevu sem si iz dnevnega časopisja izpisal naslednje: agenda, alfa in omega, akter, aktivnost, aplikacija, argument, arhaičen, ateizem, avtoritativen, bizaren, debata, deficitni model, dezinformacija, distancirati se, eksistencialen, enormen, evolucija, firma, fokusiran, funkcionirati, globalen, hegemonija, homoseksualec, intenziven, interakcija, investirati, izoliran, koalicija, kognitivna disonanca, kolega, komunikacija, koncept, kontejner, kontradiktoren, kontrola, kompromis, kreativnost, kvaliteten, legalen, limit, kontakt, longitudinalen, maksimalen, motiv, paradigma, pedagog, populacija, princip, prioriteta, problem, realizacija, realnost, refleks, register, relacija, relevanten, represivni organ, rizičen kontakt, sarkastičen, sekvenca, simptomatičen, situacija, skener, socialna interakcija, specifičen, stimulirati, terapija, testiranje, toleranca, totalen, transparenten, transport, trend, triada, urgenten, vakuum.
Zgodba s tem še ni končana. Zabeležil sem še vrsto tujk, ki bi jih po mojem mnenju lahko dopuščali: akumulator, alarm, analiza, ekonomija, evidenca, etika, fantastičen, fizičen, genom, kaotičen, klinika, legitimen, mutirati, operacija, orientacija, potencial, projekt. Tudi tu bi morali iskati in uveljavljati primerne slovenske ustreznike.

Val (cunami) tujk za Slovence ni nekaj novega. Že 13. novembra 1972 je avstrijski Der Spiegel pisal: Zakaj koroški Slovenci namesto »predstojnik stanuje na kolodvoru« pravijo po vindišarsko »Forštand na banhofe bonajo«? Njih ogroža in raznaroduje (asimilira) nemška večina, nas pa vse vplivnejši ameriško-evropska kultura in tuji kapital. Direktor ruške tovarne v nemški lasti ne zna slovensko, z njim se zaposleni lahko pogovarjajo samo nemško ali angleško. Prednost angleščine pred nemščino je v tem, da to ni jezik naših številnejših sosedov; Britanci in Američani se celo oddaljujejo od nas. Osamosvojeni Slovenci pa kljub temu radi razmišljajo v angleščini, na primer »doga vokajo« (sprehajajo psa). Tu se začenja nevarnost za obstoj slovenskega jezika od znotraj, od nas samih!
---
Dr. Peter Glavič je zaslužni profesor.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.