V nadaljevanju preberite:

Svet se 27. januarja, na obletnico osvoboditve koncentracijskega taborišča Auschwitz, spominja žrtev holokav­sta. Judje zanj uporabljajo izraz šoa, ki pomeni 'katastrofa' ali 'velika, usodna nesreča'. V njej je izgubilo življenje šest milijonov Judov – med njimi Ana Frank, katere dnevnik velja za eno od temeljnih pričevanj o največji tragediji 20. stoletja.

Z Draga Kitty je judovska deklica iz Frank­furta na Majni, ki je z družino emigrirala v Amsterdam, začenjala dnevniške zapiske v skrivališču med nemško okupacijo Nizozemske. V hiši, v kateri je danes muzej, se je tedaj skrivalo več judovskih družin. Njeno so leta 1944 odpeljali v Auschwitz in jo tam ločili. S sestro Margot sta umrli v Bergen-Belsnu, edini je vojno preživel oče. Ko je zatem prejel dnevnik, ki prek pričevanj razkriva tudi Anin pisateljski talent, je poskrbel za njegovo objavo. V celoti je preveden v več kot sedemdeset jezikov.

»Ana Frank je v dnevniku večkrat zapisala, kako bo, ko bo konec vojne in vsega hudega, postala pisateljica. To niso bile samo sanje, čutila je svoje življenje kot poslanstvo pisatelja, ki dela za ljudi in človeštvo,« pravi Vinko Möderndorfer, avtor dramske priredbe in režiser predstave Dnevnik Ane Frank, ki jo je na svoj repertoar nedavno uvrstil Mini teater.