V nadaljevanju preberite:

»Ko sem dojel, kaj vse je profesor Pahor prestal v raznih taboriščih, se mi je zdelo skoraj neverjetno, da se je izvlekel iz teh grozot,« pripoveduje Jurij Devetak. Ko je pozneje začel razvijati idejo za risoroman, je njegov avtobiografski roman Nekropola iz leta 1967 o izkušnji bivanja v koncentracijskih taboriščih prebral še večkrat. Vsakič se mu je v mislih izrisala slika mladega Pahorja, ki navkljub vsem krutostim ostane živ.

»Roman v stripu je Jurij zasnoval na dveh likovnih pripovedih (...) Dinamika črno-belega prostora, zasnova postavitve pozitivnega in negativnega prostora ter s tem sence in svetlobe dosežejo učinek praznine, globoke tišine, ki bralca pretrese. Roman v stripu doseže to, da brez stripovskih zvočnih učinkov slišimo, kar je v izvirnem tekstu zapisano,« je pojasnila Tanja Komadina, likovna urednica pri založbi Mladinska knjiga.